nikjer ne najdem točnega podatka o tem, koliko mora plačati zdravstvenega zavarovanja in pavšalnega prispevka za pokojninsko zavarovanje s.p., ki ima dopolnilno dejavnost, vendar ni zaposlen za polni delovni čas, ampak za 21 ur na teden. S februarjem je bil nov zakon, vendar sem bil šele sedaj opozorjen na to. Menda se je višina prispevka spremenila od sedanjih 29,33 na? in 4,27 na?. Prosim, če kdo ve, koliko je to sedaj.
Lep pozdrav!
popoldanski s.p. in prispevki
Moderator: Mirko Zbačnik
Pozdravljeni!
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
V skladu s 1. odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je oseba, ki opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost in je vpisana v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisan register, obvezno zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
Kakor določa 213. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanje, se prispevek za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja iz 27. člena tega zakona, plača v pavšalnih zneskih , ki jih določi zavod.
V II. oziroma VII. točki Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja je določeno, da pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obračunavajo in plačujejo osebe, ki opravljajo pridobitno oziroma poklicno dejavnost in so vpisane v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisani register, pa niso zavarovane po 15. členu zakona. Mesečni znesek pavšalnega prispevka od 1. marca 2008 dalje znaša 27,08 EUR, od 1. aprila 2009 dalje pa znaša 29,33 EUR.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje
Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tretja alinea 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da plačujejo pavšalni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovanci iz 10. točke 17. člena tega zakona. Na podlagi 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se uporablja do 31. 12. 2008, se prispevki za zavarovance iz 17. člena tega zakona plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod.
V skladu s 3. točko Sklepa o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša pavšalni prispevek za zavezance iz 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevek za zdravstvene storitve, povračilo potnih stroškov ter pogrebnino in posmrtnino) od 1. januarja do 31. decembra 2008 3,08 EUR.
Višina tega prispevka pa je od 1. januarja 2008 dalje – z uveljavitvijo novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-K (Uradni list RS, št. 76/08) določena v znesku 0,30 % povprečne bruto plače za oktober (drugi odstavek 57. člena v povezavi s tretjo alineo drugega odstavka 55. člena ZZVZZ) – v tej višini se plačuje mesečno za obdobje celotnega koledarskega leta. Po podatkih Statističnega urada RS znaša povprečna bruto plača za oktober 2008 1.424,08 EUR, kar pomeni, da znesek navedenega prispevka od 1. januarja do 31. decembra 2009 znaša 4,27 EUR.
Lp
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
V skladu s 1. odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je oseba, ki opravlja pridobitno oziroma poklicno dejavnost in je vpisana v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisan register, obvezno zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
Kakor določa 213. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanje, se prispevek za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja iz 27. člena tega zakona, plača v pavšalnih zneskih , ki jih določi zavod.
V II. oziroma VII. točki Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja je določeno, da pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obračunavajo in plačujejo osebe, ki opravljajo pridobitno oziroma poklicno dejavnost in so vpisane v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma drug predpisani register, pa niso zavarovane po 15. členu zakona. Mesečni znesek pavšalnega prispevka od 1. marca 2008 dalje znaša 27,08 EUR, od 1. aprila 2009 dalje pa znaša 29,33 EUR.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje
Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tretja alinea 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da plačujejo pavšalni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovanci iz 10. točke 17. člena tega zakona. Na podlagi 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se uporablja do 31. 12. 2008, se prispevki za zavarovance iz 17. člena tega zakona plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod.
V skladu s 3. točko Sklepa o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša pavšalni prispevek za zavezance iz 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevek za zdravstvene storitve, povračilo potnih stroškov ter pogrebnino in posmrtnino) od 1. januarja do 31. decembra 2008 3,08 EUR.
Višina tega prispevka pa je od 1. januarja 2008 dalje – z uveljavitvijo novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-K (Uradni list RS, št. 76/08) določena v znesku 0,30 % povprečne bruto plače za oktober (drugi odstavek 57. člena v povezavi s tretjo alineo drugega odstavka 55. člena ZZVZZ) – v tej višini se plačuje mesečno za obdobje celotnega koledarskega leta. Po podatkih Statističnega urada RS znaša povprečna bruto plača za oktober 2008 1.424,08 EUR, kar pomeni, da znesek navedenega prispevka od 1. januarja do 31. decembra 2009 znaša 4,27 EUR.
Lp
Ajla
Ajla najlepša hvala, vendar še vedno nisem prepričan. To vsekakor velja za osebe, ki so zaposlene (in zavarovane) za polni delovni čas. Osebe, ki pa so v delovnem razmerju za polovični (ali manj)delovni čas, pa na s.p.-ju, kot dopolnilni dejavnosti plačujejo prispevke od minimalne plače. Ko so me iz ZPIZA opozorili na to, me je moj delodajalec zaposlil za malo več kot polovični delovni čas (21 ur na teden). Torej zanima me, ali osebe, ki so zaposlene za malo več kot polovični delovni čas, na s.p. plačujejo enake pavšalne prispevke kot tisti, ki so zaposleni za polni delovni čas (torej 29,33 in 4,27 eur). (Za študente, ki imajo s.p. se je prispevek spremenil in so uvedli novo zavarovalno podlago 104)
Lep pozdrav!
Lep pozdrav!
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Če pri nekom niste zaposleni za polni delovni čas, si morate za razliko do polnega delovnega časa obračunati in plačati normalne prispevke, kot da bi bil samozaposlen, vendar sorazmerno glede na delež samozaposlitve. Tukaj ni potem pavšalnih prispevkov, ampak normalni, redni prispevki (za pokojninsko, zdravstveno in ostali prispevki).
Naty
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Morda bo pomagal tale sestavek:
Pojasnilo ZZZS, št. 180-10/2009-DI/1, 22. 1. 2009
V pojasnilu ZZZS je opredeljena novost, ki izhaja iz Sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 7/2009). Skladno s temi dopolnitvami se samozaposlene osebe (zasebniki in lastniki zasebnih podjetij, ki niso zavarovani na drugi podlagi) pod določenimi pogoji vključijo le v zdravstveno zavarovanje ne pa tudi v druga obvezna zavarovanja.
Na podlagi sprejetih sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvaja novi zavarovalni podlagi za zavarovance iz 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo 30. 1. 2009 objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, tako, da se bosta novi zavarovalni podlagi pričeli uporabljati z dnem uveljavitve Pravil, to je 14. 2. 2009.
1. Zavarovalna podlaga 104
Zavarovalna podlaga 104 se uvaja za osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ) in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Veljavna ureditev obveznega zavarovanja
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) določa obveznost zavarovanja oseb, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, vendar ne vsebuje definicije pojma edini in glavni poklic. Ker je le ta trenutno opredeljen le v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1, so se osebe, ki so opravljale samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, lahko obvezno zdravstveno zavarovale le, če so hkrati izpolnjevale pogoje za zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V obvezno zavarovanje se vključujejo z zavarovalno podlago 005 oziroma 019.
To pomeni, da se obvezno zdravstveno ne zavarujejo osebe, ki sicer opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, vendar so istočasno na šolanju, v delovnem razmerju z več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas ali če uveljavijo izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1). V teh primerih se namreč po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnosti kot edini ali glavni poklic.
Opredelitev pojma edini ali glavni poklic v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja
V sprejetih spremembah in dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja določena definicija edinega in glavnega poklica, ki pa se razlikuje od definicije edini ali glavni poklic v ZPIZ-1 (glej opomba 1). V skladu s sprejetimi Pravili se šteje:
da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju s polnim delovnim časom oziroma
kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega.
Sprememba pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje
Zapisana definicija edinega in glavnega poklica v predpisih o zdravstvenem zavarovanju posledično spreminja pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost določeno v 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Z uveljavitvijo Pravil se bo namreč obveznost zdravstvenega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, presojala izključno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
To pomeni, da bo po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila za osebe, ki bodo opravljale gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
edini poklic, torej, če ne bodo v delovnem razmerju s polnim delovnim časom2 ali
glavni poklic, torej če bodo v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega in se bodo morali obvezno zdravstveno zavarovati za razliko do polnega delovnega časa3.
Posledica opredelitve pojma edini in glavni poklic v predpisih o zdravstvenem zavarovanju bo razširila krog obvezno zdravstveno zavarovanih oseb, iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnost. Obveznost zdravstvenega zavarovanja bo nastopila tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko bodo:
na šolanju ali
v delovnem razmerju za več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti (zavarovanje z zavarovalno podlago 005 ali 019 po tretjem odstavku 17. člena ZPIZ-1) aliuveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ- 1).
Iz navedenega izhaja, da se osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, po uveljavitvi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ:
a. z zavarovalno podlago 005 oziroma 019, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje tudi za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
b. z zavarovalno podlago 104, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Značilnosti zavarovalne podlage 104
Značilnosti zavarovalne podlage 104 so enake zavarovalni podlagi 005 in 019 in sicer:
Zavezanec za prijavo v zavarovanje je zavarovanec sam.
Tedenski delovni/zavarovalni čas znaša od 01–40 ur na teden.
Zavezanec za plačilo prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je zavarovanec sam. V skladu s 51. členom ZZVZZ je dolžan plačati prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – po razvrstitvi v skladu z 209. členom ZPIZ-1 od zavarovalne osnove, vendar najmanj v višini minimalne plače.
Obseg pravic
Osebe so obvezno zavarovane za vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pravica do zdravstvenih storitev, pravica do nadomestila plače, pravica do potnih stroškov in pravica do pogrebnine in posmrtnine.
2. Zavarovalna podlaga 103
Zavarovalna podlaga 103 se uvaja za lastnike zasebnih podjetij, ki niso obvezno zavarovani na drugi podlagi (6. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ) in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja
Trenutno je za obvezno zdravstveno zavarovanje lastnikov zasebnih podjetij določena zavarovalna podlaga 040, s katero se zavarovanci vključijo tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Ker pa je zavarovalna podlaga 040 določena skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ lahko obvezno zdravstveno zavarujejo tisti lastniki zasebnih podjetij, ki so hkrati poslovodne osebe4 in opravljajo dejavnost kot edini ali glavni poklic po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5.
To pomeni, da se po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ obvezno zdravstveno ne zavarujejo:
družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe in
družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, vendar ne izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tej podlagi, ker so na šolanju (in se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnost kot edini poklic).
Pridobitev lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja – nova opredelitev v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja
V spremembah in dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da lastniki zasebnih podjetij – v pravilih so poimenovani kot družbeniki zasebnih družb in zavodov – pridobijo lastnost zavarovanca z dnem vpisa v predpisan register6.
S tem se je konkretizirala pridobitev lastnosti zavarovanca lastnika zasebnega podjetja kot je določena v 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ki kot pogoj za obvezno zdravstveno zavarovanje določa le, da je zavarovanec lastnik (družbenik) ne pa tudi, da je hkrati poslovodna oseba. S tem se bo razširil krog oseb, ki bo obvezno zdravstveno zavarovan po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, saj bo nastopila obveznost zdravstvenega zavarovanja iz tega naslova tudi za:
družbenike zasebnih družb in zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe in
družbenike zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, vendar ne izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tej podlagi, ker so na šolanju (in se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnost kot edini poklic).
Iz navedenega izhaja, da se lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov), po uveljavitvi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ:
z zavarovalno podlago 040, če iz tega naslova izpolnjujejo tudi pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
z zavarovalno podlago 103, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Značilnosti zavarovalne podlage 103
Zavarovalna podlaga se razlikuje od zavarovalne podlage 040 v tem, da je:
zavezanec za prijavo v zavarovanje zavarovanec sam, torej družbenik zasebne družbe ali zavoda. Zavezanec je opredeljen upoštevajoč drugi odstavek 78. člena ZZVZZ, ki določa, da prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za plačilo prispevka.
možni in polni tedenski delovni/zavarovalni čas 40 ur na teden, ker se obveznost zdravstvenega zavarovanja ne presoja skladno z definicijo edini ali glavni poklic (kot to velja v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
zavezanec za plačilo prispevkov v skladu s 48. in 49. členom ZZVZZ zavarovanec sam. Prispevke je v skladu s 51. členom ZZVZZ dolžan plačati od zavarovalne osnove določene v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar najmanj od bruto najnižje pokojninske osnove po 4. odstavku 208. člena ZPIZ-1.
Obseg pravic
Osebe so obvezno zavarovane za vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pravica do zdravstvenih storitev, pravica do nadomestila plače, pravica do potnih stroškov in pravica do pogrebnine in posmrtnine.
3. Zadržanje pravic v skladu s 78. a členom ZZVZZ
Zavarovancem z zavarovalno podlago 103 in 104 in njihovim družinskim članom se v skladu s 78. a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko uveljavijo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.
1 17. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, s spremembami; ZPIZ-1) določa, da oseba opravlja dejavnost kot:
edini poklic, če ni v delovnem razmerju, ni zavarovana iz naslova opravljanja druge dejavnosti ali ni na šolanju
glavni poklic, če je v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in ni na šolanju.
Osebe, ki so v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa vendar manj kot polni delovni čas (od 21 ur do 39 ur na teden) pa se lahko za razliko do polnega delovnega časa vključijo v obvezno zavarovanje kot samozaposlene osebe.
Nadalje je v prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1 določeno, da se šteje, da samozaposlena oseba (oseba, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost) ne opravlja te dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega – v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino – dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače.
2 Primer: Če samostojni podjetnik posameznik nima sklenjenega delovnega razmerja za polni delovni čas, se šteje, da opravlja dejavnost kot edini poklic.
Dejstvo, da je oseba na šolanju in s tem ne izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne vpliva na obveznost zdravstvenega zavarovanja.
3, se šteje, da opravlja gospodarsko dejavnost kot glavni poklic. Primer: Če je zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje s krajšim delovnim časom od polnega – 30 ur na teden, in je hkrati samostojni podjetnik posameznik
Dejstvo, da oseba ne izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravlja dejavnosti kot glavni poklic, ne vpliva na obveznost zdravstvenega zavarovanja.
4 V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso obvezno zavarovanje na drugi podlagi. Nadalje je v četrti alinei 33. člena ZPIZ-1 določeno, da obveznost zavarovanja družbenikov nastopi z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra.
5 Navodilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 02340-170/2008, z dne 26. 3. 2008 in št. 02340/261/2008, z dne 21. 4. 2008.
6 Trenutno veljavna Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 3. točki 9. člena med drugim določajo, da lastnost zavarovane osebe ob pogoju prijave pridobijo poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun davka dosega najmanj znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
Lp Ajla
Pojasnilo ZZZS, št. 180-10/2009-DI/1, 22. 1. 2009
V pojasnilu ZZZS je opredeljena novost, ki izhaja iz Sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 7/2009). Skladno s temi dopolnitvami se samozaposlene osebe (zasebniki in lastniki zasebnih podjetij, ki niso zavarovani na drugi podlagi) pod določenimi pogoji vključijo le v zdravstveno zavarovanje ne pa tudi v druga obvezna zavarovanja.
Na podlagi sprejetih sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvaja novi zavarovalni podlagi za zavarovance iz 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo 30. 1. 2009 objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, tako, da se bosta novi zavarovalni podlagi pričeli uporabljati z dnem uveljavitve Pravil, to je 14. 2. 2009.
1. Zavarovalna podlaga 104
Zavarovalna podlaga 104 se uvaja za osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ) in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Veljavna ureditev obveznega zavarovanja
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) določa obveznost zavarovanja oseb, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, vendar ne vsebuje definicije pojma edini in glavni poklic. Ker je le ta trenutno opredeljen le v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1, so se osebe, ki so opravljale samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, lahko obvezno zdravstveno zavarovale le, če so hkrati izpolnjevale pogoje za zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V obvezno zavarovanje se vključujejo z zavarovalno podlago 005 oziroma 019.
To pomeni, da se obvezno zdravstveno ne zavarujejo osebe, ki sicer opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, vendar so istočasno na šolanju, v delovnem razmerju z več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas ali če uveljavijo izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1). V teh primerih se namreč po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnosti kot edini ali glavni poklic.
Opredelitev pojma edini ali glavni poklic v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja
V sprejetih spremembah in dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja določena definicija edinega in glavnega poklica, ki pa se razlikuje od definicije edini ali glavni poklic v ZPIZ-1 (glej opomba 1). V skladu s sprejetimi Pravili se šteje:
da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju s polnim delovnim časom oziroma
kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega.
Sprememba pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje
Zapisana definicija edinega in glavnega poklica v predpisih o zdravstvenem zavarovanju posledično spreminja pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost določeno v 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Z uveljavitvijo Pravil se bo namreč obveznost zdravstvenega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, presojala izključno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
To pomeni, da bo po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila za osebe, ki bodo opravljale gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
edini poklic, torej, če ne bodo v delovnem razmerju s polnim delovnim časom2 ali
glavni poklic, torej če bodo v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega in se bodo morali obvezno zdravstveno zavarovati za razliko do polnega delovnega časa3.
Posledica opredelitve pojma edini in glavni poklic v predpisih o zdravstvenem zavarovanju bo razširila krog obvezno zdravstveno zavarovanih oseb, iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnost. Obveznost zdravstvenega zavarovanja bo nastopila tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko bodo:
na šolanju ali
v delovnem razmerju za več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti (zavarovanje z zavarovalno podlago 005 ali 019 po tretjem odstavku 17. člena ZPIZ-1) aliuveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ- 1).
Iz navedenega izhaja, da se osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, po uveljavitvi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ:
a. z zavarovalno podlago 005 oziroma 019, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje tudi za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
b. z zavarovalno podlago 104, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Značilnosti zavarovalne podlage 104
Značilnosti zavarovalne podlage 104 so enake zavarovalni podlagi 005 in 019 in sicer:
Zavezanec za prijavo v zavarovanje je zavarovanec sam.
Tedenski delovni/zavarovalni čas znaša od 01–40 ur na teden.
Zavezanec za plačilo prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je zavarovanec sam. V skladu s 51. členom ZZVZZ je dolžan plačati prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – po razvrstitvi v skladu z 209. členom ZPIZ-1 od zavarovalne osnove, vendar najmanj v višini minimalne plače.
Obseg pravic
Osebe so obvezno zavarovane za vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pravica do zdravstvenih storitev, pravica do nadomestila plače, pravica do potnih stroškov in pravica do pogrebnine in posmrtnine.
2. Zavarovalna podlaga 103
Zavarovalna podlaga 103 se uvaja za lastnike zasebnih podjetij, ki niso obvezno zavarovani na drugi podlagi (6. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ) in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja
Trenutno je za obvezno zdravstveno zavarovanje lastnikov zasebnih podjetij določena zavarovalna podlaga 040, s katero se zavarovanci vključijo tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Ker pa je zavarovalna podlaga 040 določena skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ lahko obvezno zdravstveno zavarujejo tisti lastniki zasebnih podjetij, ki so hkrati poslovodne osebe4 in opravljajo dejavnost kot edini ali glavni poklic po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5.
To pomeni, da se po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ obvezno zdravstveno ne zavarujejo:
družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe in
družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, vendar ne izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tej podlagi, ker so na šolanju (in se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnost kot edini poklic).
Pridobitev lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja – nova opredelitev v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja
V spremembah in dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da lastniki zasebnih podjetij – v pravilih so poimenovani kot družbeniki zasebnih družb in zavodov – pridobijo lastnost zavarovanca z dnem vpisa v predpisan register6.
S tem se je konkretizirala pridobitev lastnosti zavarovanca lastnika zasebnega podjetja kot je določena v 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ki kot pogoj za obvezno zdravstveno zavarovanje določa le, da je zavarovanec lastnik (družbenik) ne pa tudi, da je hkrati poslovodna oseba. S tem se bo razširil krog oseb, ki bo obvezno zdravstveno zavarovan po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, saj bo nastopila obveznost zdravstvenega zavarovanja iz tega naslova tudi za:
družbenike zasebnih družb in zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe in
družbenike zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, vendar ne izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tej podlagi, ker so na šolanju (in se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnost kot edini poklic).
Iz navedenega izhaja, da se lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov), po uveljavitvi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ:
z zavarovalno podlago 040, če iz tega naslova izpolnjujejo tudi pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
z zavarovalno podlago 103, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Značilnosti zavarovalne podlage 103
Zavarovalna podlaga se razlikuje od zavarovalne podlage 040 v tem, da je:
zavezanec za prijavo v zavarovanje zavarovanec sam, torej družbenik zasebne družbe ali zavoda. Zavezanec je opredeljen upoštevajoč drugi odstavek 78. člena ZZVZZ, ki določa, da prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za plačilo prispevka.
možni in polni tedenski delovni/zavarovalni čas 40 ur na teden, ker se obveznost zdravstvenega zavarovanja ne presoja skladno z definicijo edini ali glavni poklic (kot to velja v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
zavezanec za plačilo prispevkov v skladu s 48. in 49. členom ZZVZZ zavarovanec sam. Prispevke je v skladu s 51. členom ZZVZZ dolžan plačati od zavarovalne osnove določene v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar najmanj od bruto najnižje pokojninske osnove po 4. odstavku 208. člena ZPIZ-1.
Obseg pravic
Osebe so obvezno zavarovane za vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pravica do zdravstvenih storitev, pravica do nadomestila plače, pravica do potnih stroškov in pravica do pogrebnine in posmrtnine.
3. Zadržanje pravic v skladu s 78. a členom ZZVZZ
Zavarovancem z zavarovalno podlago 103 in 104 in njihovim družinskim članom se v skladu s 78. a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko uveljavijo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.
1 17. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, s spremembami; ZPIZ-1) določa, da oseba opravlja dejavnost kot:
edini poklic, če ni v delovnem razmerju, ni zavarovana iz naslova opravljanja druge dejavnosti ali ni na šolanju
glavni poklic, če je v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in ni na šolanju.
Osebe, ki so v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa vendar manj kot polni delovni čas (od 21 ur do 39 ur na teden) pa se lahko za razliko do polnega delovnega časa vključijo v obvezno zavarovanje kot samozaposlene osebe.
Nadalje je v prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1 določeno, da se šteje, da samozaposlena oseba (oseba, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost) ne opravlja te dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega – v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino – dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače.
2 Primer: Če samostojni podjetnik posameznik nima sklenjenega delovnega razmerja za polni delovni čas, se šteje, da opravlja dejavnost kot edini poklic.
Dejstvo, da je oseba na šolanju in s tem ne izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne vpliva na obveznost zdravstvenega zavarovanja.
3, se šteje, da opravlja gospodarsko dejavnost kot glavni poklic. Primer: Če je zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje s krajšim delovnim časom od polnega – 30 ur na teden, in je hkrati samostojni podjetnik posameznik
Dejstvo, da oseba ne izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravlja dejavnosti kot glavni poklic, ne vpliva na obveznost zdravstvenega zavarovanja.
4 V skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso obvezno zavarovanje na drugi podlagi. Nadalje je v četrti alinei 33. člena ZPIZ-1 določeno, da obveznost zavarovanja družbenikov nastopi z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra.
5 Navodilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 02340-170/2008, z dne 26. 3. 2008 in št. 02340/261/2008, z dne 21. 4. 2008.
6 Trenutno veljavna Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 3. točki 9. člena med drugim določajo, da lastnost zavarovane osebe ob pogoju prijave pridobijo poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun davka dosega najmanj znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
Lp Ajla
Ajla
Re: popoldanski s.p. in prispevki
Kar stara tema, ampak bi si rad razčistil eno zadevo.
Študent - s statusom, ki ima "popolanski sp" plačuje:
1) 100,63€ -prispevkov za zdravstveno zavarovanje
2) 31,51€ - prispevkov za PIZ
3) 4,53€ - poškodbe pri delu (ali je to...?)
lp
Študent - s statusom, ki ima "popolanski sp" plačuje:
1) 100,63€ -prispevkov za zdravstveno zavarovanje
2) 31,51€ - prispevkov za PIZ
3) 4,53€ - poškodbe pri delu (ali je to...?)
lp
Re: popoldanski s.p. in prispevki
Študent s statusom so prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje s podlago 104: povezave na
http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_ ... 03_in_104/
http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_ ... 03_in_104/
Plačilo brez predlaganja obrazca OPSVZ:
- Pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (31,51€);
- pavšal za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (4,53€ mesečno)
Plačilo s predlaganjem obrazca OPSVZ:
- prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za polni delovni čas: 13,45% od zavarovalne osnove/minimalne plače
lp
http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_ ... 03_in_104/
http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_ ... 03_in_104/
Plačilo brez predlaganja obrazca OPSVZ:
- Pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (31,51€);
- pavšal za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (4,53€ mesečno)
Plačilo s predlaganjem obrazca OPSVZ:
- prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za polni delovni čas: 13,45% od zavarovalne osnove/minimalne plače
lp
Re: popoldanski s.p. in prispevki
Na kateri TRR se plačuje pavšalni prispevek in s kakšnim sklicem?