Izplačilo regresa
Moderator: Mirko Zbačnik
Izplačilo regresa
Vem, da je bilo o tej temi že veliko9 napisanega, ampak se še vedno pojavljajo dileme. Prebrala sem že ZDR ampak dilema ostaja. Zato prosim za pomoč.
Delavec je zaposlen za nedoločen čas od 17.9.2007. Delovno razmerje mu bo s sporazumno prekinitvijo prenehalo 16.8.2009.
V letu 2009 mu je bilo odobranih 23 dni dopusta in ga je že porabil 18 dni. Ker pa imamo likvidnostne težave regres še nismo izplačali.
In sedaj vprašanje. Koliko regresa mu pripada?
Delavec je zaposlen za nedoločen čas od 17.9.2007. Delovno razmerje mu bo s sporazumno prekinitvijo prenehalo 16.8.2009.
V letu 2009 mu je bilo odobranih 23 dni dopusta in ga je že porabil 18 dni. Ker pa imamo likvidnostne težave regres še nismo izplačali.
In sedaj vprašanje. Koliko regresa mu pripada?
Jaz bi rekla , da mu pripada cel regres. Saj delavcu pripada cel dopust n regres po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve, Pri vas pa je že od sept.lani, torej celih 11 mesecev.
Moje mnenje je, da mu regres nepreklicno pripada, prav tako ima pravico izkoristiti preostanek dopusta.
lp
Moje mnenje je, da mu regres nepreklicno pripada, prav tako ima pravico izkoristiti preostanek dopusta.
lp
Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Pozdravljeni,
Jaz pa mislim, da mu pripada sorazmerni del, ker se bo brez prekinitve zaposlil pri drugem delodajalcu (če se ne bo, ste mu dolžni izplačati cel regres). Vaš naslednik pa mu je dožan izplačati preostanek. Vi ste dolžni izplačati del do 16. 08. 2009. se pravi za 7 mesecev in pol.
Lep pozdrav.
Jaz pa mislim, da mu pripada sorazmerni del, ker se bo brez prekinitve zaposlil pri drugem delodajalcu (če se ne bo, ste mu dolžni izplačati cel regres). Vaš naslednik pa mu je dožan izplačati preostanek. Vi ste dolžni izplačati del do 16. 08. 2009. se pravi za 7 mesecev in pol.
Lep pozdrav.
Ne strinjam se s slo5. Če je bil pri vas več kot 6 mesecev, ste mu dolžni izplačati regres, in to celoten. Sorazmerni del regres bi prišel v poštev, če ne bi bil zaposles več kot 6 mesecev. Ampak, naj še kdo argumentira prosim.
Glede prenosa dopusta pa, koliko mi je znano, se dopust več ne da prenašati k naslenjemu delodajalcu.
lp
Glede prenosa dopusta pa, koliko mi je znano, se dopust več ne da prenašati k naslenjemu delodajalcu.
lp
Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
Uradni list 103/2007: 69. člen
V 162. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.«.
In ker je pravica do regresa povezana s pravico do dopusta, po moje enako kot za dopust velja tudi za regres.
Toda zakon ni natančen glede tega in je to stvar argumentiranja, če pride do inšpekcije.
Mirjana
V 162. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.«.
In ker je pravica do regresa povezana s pravico do dopusta, po moje enako kot za dopust velja tudi za regres.
Toda zakon ni natančen glede tega in je to stvar argumentiranja, če pride do inšpekcije.
Mirjana
-
avtoklemencic.si
- Nov član

- Prispevkov: 14
- Pridružen: 24 Jan 2008, 13:57
Polni ali sorazmerni del regresa
Oj.
Zakaj se ne prijavite na računovodja.com novičke, portal z računovodskimi in davčnimi informacijami, pa boste vsak teden prjeli koristne tekoče informacije na vaš spleni nalov. Shranite si vse in poiščite obrazložitev takrat, ko je za vas aktualna. Tole je bilo objavljeno 6. aprila 09 in je delno citiran tudi zakon in kp:
Regres za letni dopust pripada po določbi prvega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2004 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v višini minimalne plače.
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Po določbi prvega odstavka 162. člena ZDR ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu):
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Po določbi drugega odstavka 162. člena ZDR pa je delavcu, ki med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima po določbi četrtega odstavka 64. člena ZDR pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov, enako kot delavec, ki dela polni delovni čas, vendar pa ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pravilo pa na podlagi določbe petega odstavka 131. člena ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 66.členom ZDR, torej v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Ti delavci so upravičeni do celotnega regresa za letni dopust.
Zakaj se ne prijavite na računovodja.com novičke, portal z računovodskimi in davčnimi informacijami, pa boste vsak teden prjeli koristne tekoče informacije na vaš spleni nalov. Shranite si vse in poiščite obrazložitev takrat, ko je za vas aktualna. Tole je bilo objavljeno 6. aprila 09 in je delno citiran tudi zakon in kp:
Regres za letni dopust pripada po določbi prvega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2004 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v višini minimalne plače.
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Po določbi prvega odstavka 162. člena ZDR ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu):
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Po določbi drugega odstavka 162. člena ZDR pa je delavcu, ki med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima po določbi četrtega odstavka 64. člena ZDR pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov, enako kot delavec, ki dela polni delovni čas, vendar pa ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pravilo pa na podlagi določbe petega odstavka 131. člena ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s 66.členom ZDR, torej v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Ti delavci so upravičeni do celotnega regresa za letni dopust.
marija



