reprezentanca - reklama?

[TarasM]

Davčna obravnava daril z logotipom, ki jih zavezanci delijo na sejmih ali otvoritvah

Pojasnilo DURS, št. DT4200-38/2008, 1. 4. 2008

Na vprašanje zavezanca, kako se davčno obravnavajo darila z logotipom, ki jih zavezanci delijo na sejmih ali otvoritvah v smislu, da reklamirajo svoje proizvode in storitve, odgovarjamo naslednje:

Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 31. člena določa, da za stroške reprezentance štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Iz navedenega izhaja, da se tudi darila z logotipom obravnavajo kot strošek reprezentance.

Reklamni stroški so pa stroški, ki se nanašajo na javno obveščanje o davčnem zavezancu in se po določbah SRS (2006) uvrščajo med stroške storitev. Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Ru 49/95 z dne 8. 3. 1996 izhaja, da propagiranje – reklamiranje v gospodarstvu označuje vizualno, akustično, kombinirano ali kakršnokoli drugo organizirano širjenje in populariziranje proizvodov in storitev preko sredstev ekonomske propagande in publicitete zaradi pridobitve kupcev oziroma potrošnikov. S propagandnim sporočilom se v kakršnikoli obliki in na kakršenkoli način izvabi pozornost, interes, vtis v spomin, želja in končno odločitev potrošnika za nakup. Propagiranje v tržnem gospodarstvu je nujna in neobhodna oblika dejavnosti gospodarskega subjekta, ki želi sploh plasirati svoje proizvode in storitve na trgu potrošnikom, saj se ti lahko odločijo zanje le, če so z njimi in z njihovimi lastnostmi seznanjeni. Zato so stroški propagande odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po določbah ZDDPO-2.

Kot smo predhodno navedli, se tudi darila z logotipom, ki običajno oziroma pogosto predstavljajo propagandni material za promocijo izdelkov, lahko štejejo kot strošek reprezentance. Vendar pa davčni zavezanci v reklamne namene lahko podarjajo stvari, običajno z logotipom, ki bi jih po svoji naravi težko opredelili za darila in s tem kot strošek reprezentance. ZDDPO-2 posebej ne določa kriterija, kdaj se določeno darilo z logotipom šteje kot reprezentanca ali kot reklama. So pa definicija in pogoji za dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti določeni v Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06), kar je lahko v pomoč. Pri darilih tako ZDDV-1 (točka b) drugega odstavka 7. člena predpisuje naslednje pogoje, ki jih mora davčni zavezanec izpolnjevati, da mu od daril ni treba obračunati DDV, in sicer: da se darila dajejo v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, da se dajejo občasno, da se ne dajejo istim osebam in da vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR.

Na podlagi navedenega se darila (npr. svinčniki, kape, majice, obeski za ključe, vžigalniki in podobni izdelki relativno nižjih vrednosti) z reklamno vsebino (npr. logotip zavezanca), ki jih zavezanci kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti, svojih proizvodov ali storitev, delijo na sejmih ali otvoritvah obiskovalcem, lahko štejejo kot strošek reklame in ne kot strošek reprezentance.

[orljek]

[quote="Mirko Zbačnik"]
Kot reprezentanca se štejejo tudi darila le ob pogostitvah. - Ni res.

Davčno priznanih je le 50 % vrednosti teh daril - res - in DDV se ne sme odbiti - ni res.

Višina 20 € po mojem velja le za darila. - Saj to so darila (poslovnim partnerjem).

Strošek reprezentance nastaja le v razmerju s poslovnimi partnerji. - res -

V kolikor so to darila s logotipom (kuliji, koledarji..), je to strošek reklame. - delno res -
To je odvisno od statusa obdarovanca:
- če je poslovni partner - ni reklama, temveč reprezentanca.
Če je občan xy - slučajni mimoidoči, je reklama.

Primer: Če najboljši sosed svojim kupcem na blagajni vtakne v koš kuli s svojim znakom, je reprezentanca ;
če agent najboljšega soseda pred trgovino konkurenta (recimo "Prhe") deli taiste kulije vsakemu, ki ga hoče, je reklama.

Preprosto kot pasulj - po gospodinjski logiki.

LP

[Mirko Zbačnik]

V mislih sem imel reprezentančna darila.

Citiram besedilo (vira pač ne smem navesti): Reprezentanca

Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih podjetja s poslovnimi partnerji. Ob pogostitvi poslovnih partnerjev se stroški zabave v okviru stroškov reprezentance lahko upoštevajo na podlagi računov, ki skupaj z drugo dokumentacijo verodostojno dokazujejo, da so stroški dejansko nastali v razmerju s poslovnimi partnerji.

[orljek]

Iz tega pač ne izhaja, da bi bila reprezentančna darila samo ob pogostitvah.

lp

[Mirko Zbačnik]

Če bi bile zadeve enozanečne, se mi tu ne bi "prepirali", enotno razlago je težko dobiti, ker si vsak razlaga zadevo po svoje.

[slovan]

Da bo bolj pestro:
Citiranje: Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ( z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji (to je prepis 2. odstavka 31. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb).

Zakon lahko razlagamo tudi tako (iz dikcije zakona sem izpustila tisto, kar ni pomembno in tudi ne vpliva na pravilno razumevanje):
Za stroške reprezentance se štejejo:
- stroški za pogostitev poslovnih partnerjev;
- zabavo v povezavi s poslovnimi partnerji,
- ter darila ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji.

Darila so "tesno" povezana zgolj na poslovne stike s poslovnimi partnerji, poslovni stiki pa so lahko kadarkoli med letom, kjerkoli v našem vesoljnem svetu, le če gredo na račun zavezanca....Iz vidika zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni vrednostne omejitve (darilo razumne vrednosti !!), zakon o davku na dodano vrednost pa omeji to darilo na darilo majhne vrednosti do vrednosti 20€ in darila ne obravnava kot strošek reprezentance (pojem reprezentance po tem zakonu so zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih in družabnih stikih...).

Nato pa bi seveda lahko še razpravljali z vidika obdavčitve prejemnika darila/fizične osebe po zakonu o dohodnini. O tem ima davčni organ zelo izdelana pravila, ampak še v svoji poslovni praksi (razen ob darilih resnično velikih vrednosti) nisem "naletela" na zavezanca, ki bi poslovnemu partnerju ob predaji darila dejal: najprej mi povej svojo davčno številko, da bom lahko odvedel dohodnino, ker pač presega vrednost darila 42€ oziroma, ker si letos dobil od mene skupaj več kot 84€ in nato ga lahko odneseš domov.

lp