nadomestilo za malico

[slovan]

Kaj pa če razmišljamo v drugi smeri! V primeru, ko podjetje samo zagotavlja prehrano, bodisi da sama pripravlja hrano, bodisi da jo pripelje od drugod, je povračilo stroška na zaposlenega za vse enako (ne glede na spol in ne glede na to, na katerem delovnem mestu dela). V okviru organizirane prehrane se posameznik sam odloči, katero malico bo izbral (predpostavljamo, da je strošek malice približno enak za vsako vrsto malice). In samo v izjemnih primerih, ko delavec zaradi bolezni ne sme uživati določene vrste hrane, ima pravico do povračila stroška prehrane v denarni obliki.

Za izpostavljena delovna mesta (kot so npr. delavci pri talilnih pečeh, zdravju škodljiva delovna mesta...) pa se lahko doda "ojačana" prehrana. Kolektivne pogodbe (ali pa tudi uredba) govori o znesku povračila za prehrano (do zneska..... - določen je razpon, vendar je določen maksimum), v vsem ostalem pa govori o delojemalcu... zato smatram, da je znesek povračila, ki ga v podjetju izplačujejo, za vse enak.

lp

[jernejko]

Ne vem kako bi opravičil različne zneske za prehrano razen v primerih ko je slovan omenila. Lahko bi celo kdo sprožil spor o diskriminaciji na delavnem mestu ali mobingu.

[orljek]

1.) Pri lastni menzi vsaj včasih to ni bil problem - so kuharice kar same (brez internega akta) dale tistim, ki so rabili, malo več. Ta izbirčne trlice pa na ričet tako sploh niso šle.
Sedaj sem odrezan od tovrstnega dogajanja, a upam, da so še kakšne take mame-kuharice.

2.) Sklicevanje na enake želodce je bilo in je nesmiselno - ker jih ni!
Kot je bil nesmisel tako utemeljevati uravnilovko pri plačah, enako je pri malicah v obratno smer.

3) Formalno gre za "nadomestilo stroškov prehrane" - vsebinsko to razumem kot "zagotovitev ustrezne prehrane za vzdrževanje delovne moči - sposobnosti tekom delovnega časa.

Iz tega nikakor ne pridem do enačbe, da bi to zagotavljal enak znesek različno velikim in različno fizično dejavnim osebkom.

4.) Priznam, da je najlažje prilepiti vsakemu 6,12 E in mirna Bosna.
Teoretično seveda lahko to tudi utemeljimo, kot na primer da menedžer sicer ne rabi toliko kalorij, pač
pa zaradi ohranjanja sposobnosti bliskovitega odzivanja na stresne situacije nujno rabi za 6,12 E kaviarja ali vsaj tatarca.

[slovan]

3) Formalno gre za "nadomestilo stroškov prehrane" - vsebinsko to razumem kot "zagotovitev ustrezne prehrane za vzdrževanje delovne moči - sposobnosti tekom delovnega časa.

Vodilo tega stavka je: ustrezna prehrana! In kaj je ustrezna prehrana za zaposlenca, ki dela za strojem; težaka, ki 7,5 ure preklada bremena v skladišču....? Je ta določena z zneskom ali z izbiro živil, ki mu ohranja zdravje in mu nadomešča porabljeno energijo? Če je določena z izbiro živil (po možnosti naj bodo naravno pridelana""), potem je tudi maksimalni znesek za njih premalo. Zanimivo, da ima nekaj podobnega vašemu citatu, zapisanega Kolektivna pogodba za trgovino.

Kakorkoli bomo to razpredali, bomo na koncu ugotovili, da delodajalca v osnovi sploh ne zanima zakaj delavci porabijo ta denar, saj sploh ne kontrolira ali tudi dejansko malicajo. Ali je to le znesek (neobdavčen seveda), ki nekoliko izravna, že tako ubogo, plačo. In zato mu je vseeno, če v lončku prinese ričet, ki ga je za vso družino doma pripravil nekdo od članov družine (in ne morem reči, da je vrednost tega ričeta res 6,12€ - mogoče). Poslovodje/menedžerji pa se za takšen drobiž sploh ne sekirajo (ja si privoščijo tudi kaviarja in tatarca, ampak na račun????). Če pa hočejo odpraviti negativne posledice vsakdanjega stresa, pa namesto malice zaužijejo raje pest antioksidantov.

lp

[orljek]

Če se motim, me popravite:
V predpisih ni nikjer določeno, da mora biti znesek nadomestila enak za vse.

Če je to res, ima firma pravico, da lahko v internem aktu določi različne zneske.
To je bilo namreč izvorno vprašanje.

LP

PS Enako je pri regresu za letni dopust - če se še kdo spomni izvora tega, bo morda le priznal, da bi bilo dopustno in moralno, če bi "slabše situirani" dobili več.

Lahko pa seveda tudi to teoretično obrnete:

Revni si ne morejo privoščiti dopusta dlje kot pri teti na deželi, zato rabijo manj kot tisti, ki gredo na Sejšele.

[slovan]

Orljek, prav imate. Nikjer v zakonu ni določila, da je povračilo stroška za vse enako. In, če ni nekaj izrecno navedeno/prepovedano, lahko vsakdo tolmači zakon po svoje. Tudi tako kot vi: z internim aktom je mogoče določiti kategorije delavcev z različnimi višinami povračila za prehrano.

Kar se tiče regresa za dopust ni potrebno, da spomin seže daleč nazaj. Upokojenci že kar nekaj let dobivajo "nadomestilo za rekreacijo" glede na višino pokojnine: tisti z višjo - nižji znesek in obratno. Pri njih res velja "solidarnost"!! In verjemite, da tudi tisti z višjim regresom, pridejo samo do tete na deželo. Je vsaj čisti zrak.

Na splošno pa nič kaj rada ne teoretiziram, saj imam dovolj prakse za seboj - tako med tistimi, ki imajo težke pogoje dela, kot med tistimi, ki ustvarjajo z možgani - tako eni kot drugi imajo pravico do enake obravnave. Pa četudi je to povračilo stroška za prehrano.

lp

[Mirko Zbačnik]

Mislim, da se z zneskom 6.12 € nihče ne bo preveč zredil. Če ima delavec izbiro, si bo izbral, kar mu bolj paše.

[orljek]

Na temelju pritožbe »neposrednega proizvajalca« dajem v javno razpravo predlog za diferenciran regres za prehrano po metodi »ad hominem« (po domače : po trupih).

1) Pritožba :

De bi strjela vladnu uredbu an kolektivni kontrat an sindakate! Za »obnavljanje delovnih psihofizičnih sposobnosti« jema pupa u ufičji vlih tolku ku jest u magacini!!! Njemam neč čežnju – je pupeta, kuker se zagre - ma ne odvaga nanka 40 kilov (boršeta inkluza); narveč kr dvigne, su šoldi na bankomati; za marendu jema dva lista kuhane čikorje an pikcu banane, če nej duosti pošte za puoslat, altro je že sita, ku marke liže. Jest pa cjelu žurnadu sake ud japna an čimenta gor an dol – sej tu mi nej neč, ku jemam stu kilov, ma čakam marendu ku »stražarji jutranjo zarjo«. Nanka na prašejte, kokšna mora bet an kolku me kušta - daju pa en činkvin!!! Pepi Žbaradorja ml.

2.) Strokovna utemeljitev velja že več stoletij (zapisal jo je Levstik pred poldrugim stoletjem), samo v zadnjem času so jo odrinili v pozabo. Cesarica (sedaj bi bila vladna uredba) je Martinu Krpanu očitala, da je preveč pojedel (sedaj : davčno nepriznano), a jo je samo izpod čela pogledal in jedel naprej, a cesar, moder mož, jo je utišal : »Velikim trupom se veliki deleži merijo!«
S tem se primerjava žal tudi konča, kajti cesarica je užaljena odšla v svoje sobane, vladna uredba pa je kar »ostala in med nami prebivala« - cesarja pa nam ni zamenjal kak drug moder mož.

3.) Še kratka zgodovina odmiranja te metode :

Dokler so bile povsod še menze, ni bilo zapletov – ješči so dobivali repete, trlice iz pisarn pa so tako ali tako vihale nos nad mineštro in pasuljem. Z »napredkom« je menz zmeraj manj, pa še tam, kjer jih še imajo, so se trlice znašle in s potrdilom »iz zdravstvenih razlogov« dobivajo solde.

Za staro pravdo!

[slovan]

Poglejte, poglejte, kakšen vpliv je imela ženska že v davni preteklosti. Tudi cesar ni mogel ničesar spremeniti, ampak nič zato, saj se je Martin Krpan vendarle najedel do sitega. Pri nas bi morali biti za to zadolženi sindikati, ki so podpisniki kolektivnih pogodb - tam je mesto za določanje kriterijev o višini povračila za konkretna delovna mesta....uredba je samo davčni ventil in nič drugega....
Tudi malo leposlovja se prileže!

Ampak niste me razumeli (ali pa nočete): povračilo je že davno izgubilo svoj namen, saj ni namenjeno prehrani, temveč uravnavanju plač. Tam, kjer se še ve, čemu je namenjeno (obnavljanju psihofizičnih sposobnosti!!!), imajo organizirano prehrano in različno kalorične obroke.

Sicer pa spremljajmo "borbo" delodajalcev, ki se na vse "kriplje" (preko GZS) borijo za to, da jim tega v bodoče ne bi bilo potrebno izplačevati (pa ne samo to, tudi tiste pol ure ne bi radi plačali). Zaradi tega pa jim tudi plač ne bodo dvignili - zmanjševanje stroškov plač pač.

lp

[Mirko Zbačnik]

V začetku devedesetih, ko je bila moda vse, kar ni strogo "proizvodnja" dati v privat roke, so mnoge firme tudi to storile. Spomnim se, da so bile malice obupne in ker mnogi enostavno niso več hodili na malico, so dosegli, da so za "neizkoriščene" malice celo prejeli živilske artikle. Torej, zadeva, ki jo opisuje ga. Slovan ni tako nova, se le še stopnjuje.

Podjetja, katera so obdržala lastno menzo, so tako zagotavljala neprimerno boljši obrok in nazadnje se je izkazalo, da tudi cenejšo. Žal je tudi to, da je regres za prehrano del gospodinjskega proračuna res. V tem tudi razumem težnjo delodajalcev o različnih višinah regresa za prehrano.

Ko slišim predstavnike elitne zbornice pa (mnogo imam na jeziku ....).

[orljek]

Slovan: Ampak niste me razumeli (ali pa nočete): povračilo je že davno izgubilo svoj namen, saj ni namenjeno prehrani, temveč uravnavanju plač.

Seveda sem razumel - in seveda imate popolnoma prav. (Saj je tudi regres za letni dopust samo najcenejša oblika plače - in pri upokojencih dodatna penzija)
Kratkovidno je od delodajalcev, da skušajo minirati izplačila za malico in prevoz.
Pogovorno, psihološko in pravzaprav tudi dejansko so del plače. S tem, ko so neobdavčena, tudi posredno znižujejo strošek delodajalca.
Če se jih bodo znebili - ali bodo zaposleni preživeli pri istih plačah oz. toliko nižjih prejemkih?
Kompenzacijski dvig plač pa bi bil toliko dražji.
lp

PS Ampak moj prijatelj Pepi vseeno pravi, da enakost tu ni prav.