Vložili smo izvršbo našemu kupcu.Izvršba ni uspela, rubež ni bil uspešen. Na predlog izvršiteljev je bil na sodišču sprejet sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.Ali je odpis teh terjatev, ki so bile predmet izvršbe davčno priznan že sedaj ali je treba počakati dejanski izbris?
Denarja sigurno ne bomo nikoli dobili.
Prosim za pomoč, hvala.
LP Silva
izvršba in izbris iz sodnega registra
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: izvršba in izbris iz sodnega registra
Izbris brez likvidacije se opravi nad pravno osebo:
(1) Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:
1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.
(2) Velja, da obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če pravna oseba ne dokaže drugače:
1. pri gospodarski družbi, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1,
2. pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov:
– na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana,
– na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali
– ki ne obstaja.
Ne glede na določila o izbrisu (v tem primeru ne gre za stečaj...), je odpis terjatve lahko davčno priznan odhodek ob upoštevanju 6. odstavka 21. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb:
(6) Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Neuspešno zaključen izvršilni postopek je podlaga za priznavanje davčno priznanega odhodka. Menim, da sam izbris - kot naslednji postopek - nima več vpliva na način izkazovanja.
Na enak način postopajte tudi pri popravku DDV-ja (ob upoštevanju 3. odstavka 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost):
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.
Upam, da ni napisano preveč!
lp
(1) Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:
1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali 2. če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.
(2) Velja, da obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če pravna oseba ne dokaže drugače:
1. pri gospodarski družbi, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1,
2. pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov:
– na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana,
– na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali
– ki ne obstaja.
Ne glede na določila o izbrisu (v tem primeru ne gre za stečaj...), je odpis terjatve lahko davčno priznan odhodek ob upoštevanju 6. odstavka 21. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb:
(6) Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Neuspešno zaključen izvršilni postopek je podlaga za priznavanje davčno priznanega odhodka. Menim, da sam izbris - kot naslednji postopek - nima več vpliva na način izkazovanja.
Na enak način postopajte tudi pri popravku DDV-ja (ob upoštevanju 3. odstavka 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost):
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.
Upam, da ni napisano preveč!
lp