Inventura-vsi konti?NUjno

[uni]

Lepo prosim za arzjasnitev dileme:
vsako leto se lovim pri tem,ali je obvezno(po SRS ali drugem predpisu?), da se naredi izpis za vsak konto posebej in se ga primerja z izpisom bruto bilance, ali pa je dovolj,da se to naredi le za saldakonte, TRR, blagajno,os...(npr.za ddv konte, razne obveznosti 285...in ostale pa se samo preveri saldo?
Rada bi se izognila nepotrebnemu delu, goram papirja...vendar brez kršitve vseh predpisov in zahtev.

Kako delate ostali, kakšen pristop imate računovodski servisi?

[Mirko Zbačnik]

Enkrat letno, najboolje konec leta (zaradi bilanciranja) je potrebno preverit dejansko stanje kontov. Tu ne gre v bistvu za kontrolo glavne knjige s pomožnimi, pač pa vsebinski pregled dejanskih stanj zalog (kot so material, OS, blago, terjatve, obveznosti...)...

[uni]

Hvala g.Mirko...to vem in kljub upoštevanju navedenega se mi moje vprašanje še vedno zastavlja...
Je potrebno ali ni?
Rada bi vedela, kako v praksi delate ostali...morda kakšen rač.servis?

[Mirko Zbačnik]

Analitične evidenco morajo biti enako sintetičnim v glavni knjigi. Vse je odvisno tudi od vašega programa, v mojem vem, da je zaradi popolnoma ločenih menijev posovanja in lgavne knjige in avtomatskih prenosov v glavno knigo to uskolajevanje nuja. Ne gre za "inventuro", pač pa za preverbo, ali so zajete vse knjižbe, oziroma so te pravilne.

[uni]

Lepo prosim še kakšno mnenje.Pred isto dilemo sem vsako leto, pa bi jo rada enkrat za vselej dala "na stranski tir".
Kako delate vi, Slovan oz.kaj zagovarjate?

[Mirko Zbačnik]

Za vse konte, ki predstavljajo stanja, ali je to material, oprema, obveznost ali terjatev je potrebno dejansko stanje uskladiti zs knjižnim stanjem. Stanje analitičnih kontov se mora ujemati z glavno knjigo. Ker se vse knjižbe na kontih odražajo dejansko tudi v glavni knjigi, do teh razlik ne bi smelo prihajati.

[slovan]

Uni, ne boste zadovoljni z mojim odgovorom!

Uskladitev dejanskega stanja s knjižnim stanjem sredstev in obveznosti pomeni, da so vključena v popis vsa stanja sredstev in obveznosti na dan popisa.
Terjatve: pri popisu ni pomembno, da izpišemo le stanje odprtih postavk po določenih kontih, temveč da ugotovimo njihovo vnovčljivost/poplačilo in predlagamo kaj z njimi narediti: so v tožbi in jih prenesemo na sporne terjatve, kljub pošiljanju opominov terjatev ni poravnana in tudi ne bo - komisija jo predlaga v popravek vrednosti...itd.

Analitične evidence morajo biti usklajene z glavno knjigo tako že pred popisom (vsak konec meseca, ne samo na koncu leta). Stanja na kontih glavne knjige pa je potrebno prav tako "razkriti": kaj je vključeno v stanje, ali je terjatev/obveznost nastala na podlagi verodostojne knjigovodske listine in ni zastarela; itd.

Npr. Konti skupine 25 - neto plače, nadomestila plač, prispevki iz plač, dohodnina: stanje na dan 31.12. vključuje obračunane plače za mesec december - izplačilo bo v januarju 2010..... konto 16- terjatev za refundacije: stanje vključuje poslane zahtevke za refundacijo za mesece november €...., december € ........ (priloga zahtevki itd.).
Stanje na kontu 110 - TRR pri banki xxxxxx, zadnji izpisek TRR štev. xxx : stanje na izpisku in stanje v glavni knjigi se ujemata..

V bistvu gre za to, da na koncu leta "prečešete" vse konte in tako ugotovite, da so stanja pravilna in da jih kot taka lahko vključite v bilanco stanja, ki bo tako izkazovala pošteno stanje vaših sredstev in obveznosti.

lp

[Janina1]

Glede izpisa GLK. Vedno izpisujem DNEVNIK KNJIŽENJA in na koncu leta dejansko odprto stanje na 1200 in 2200 ter naredim skupen izpis stanja na posameznih kontih. To je za mene osnova za vpis podatkov v Ajpes in Durs.

Sproti delam izpise iz davčne knjige-prejeti in izdane fakture ter pripadajoči ddv-o.

[uni]

Slovan,hvala za izčrpen odgovor.Tako sem delala že doslej, in bom tudi za 2009; izogniti sem se hotela le "papirni vojni" in stiskati vseh izpisov kontov,dodajati prilog...ampak sam,o dejansko preveriti,ali npr.obstaja zahtevek do zzzv za znesek ,ki je na kontu 165..itd
pregledala normalno da bom oz.bo komisija vsako leto, samo ne bi printala vseh priloh,izpisov, ampak bi le na podlagi izpisa bruto bilance pogledala saldo in ugotovila,iz česa izhaja in ali je pravilen.

[slovan]

Kaj pravijo o inventuri računovodski standardi
28.23. Med ukrepi za preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov je tudi popis (inventura) sredstev in dolgov, s katerimi je treba uskladiti podatke, da bi ustrezali dejanskemu stanju. Promet v glavni knjigi in dnevniku ter stanje v glavni knjigi in pomožnih poslovnih knjigah se uskladita pred sestavitvijo letnih obračunov in popisom. Stanje sredstev in dolgov po poslovnih knjigah se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ugotovljenem pri popisu.
Podjetje praviloma popiše sredstva in dolgove na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta. Lahko sklene, da se knjige, filmi, fotografije, arhivsko gradivo, kulturni spomeniki, predmeti muzejske vrednosti, likovne umetnine ter predmeti, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti, ne popisujejo vsako leto, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Podjetje lahko določi, katera sredstva se popisujejo tudi med letom.

Pa se osredotočimo le na terjatve (saj je tudi v drugih primerih podobno):
SRS 5.28: Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti; kot .....Opravi se lahko na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje terjatev zaradi njihove oslabitve ali prevrednotenje terjatev zaradi odprave oslabitve.

SRS 5.40: pri poslovnih terjatvah so potrebna razkritja nezavarovanih in zavarovanih terjatev do kupcev pa tudi terjatve do članov uprave, članov nadzornega sveta in notranjih lastnikov.
SRS 5.41: za vsako vrsto terjatev se razkriva računovodska usmeritev za oslabitev.
SRS. 5.43: razkriva se razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti.

Komisija preveri seznam odprtih postavk in realnost izkazanih zneskov. Razvrstila naj bi jih na: nesporne, sporne, dvomljive, neizterljive in zastarane terjatve (ki se deloma ali v celoti predlagajo za odpis-slabitev zaradi nezmožnosti plačila. V tem primeru priložimo tudi dokumente iz katerih izhaja ta trditev...).

Omenjeni podatki so potrebni za razkritja terjatev izkazanih v bilanci stanja. Verjamem, da mikro in majhna podjetja tega ne počno, saj so zakonsko obvezna le določena razkritja, ki izhajajo iz 69. člena Zakona o gospodarskih družbah. To pa hkrati pomeni, da veliko opravil, ki sicer sodijo v inventuro kot predlog komisije za popis (slabitev terjatev), opravijo računovodje ob sestavljanju letnih izkazov.
Zato..... prilagodite popise oziroma način popisa, velikosti podjetja in notranji organizaciji. Vendar pa pri tem ne pozabite, da zgolj primerjava stanja v saldakontih na kontu 120 in v glavni knjigi na istem kontu, še vedno ni primeren način popisa, ker je potrebno ugotoviti katere so sporne, zavarovane, zastarele itd.

In še nekaj: zagovarjam stališče, da je "inventurni elaborat" sestavni del trajne dokumentacije, kjer so: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, davčna bilanca in popis.

lp

[uni]

Resala za vaše utemeljeno razmišljanje- in to celo v nedeljo!
Zgleda, da nas ima precej delovno...
Saj npr.terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,bank za kredite ,os...za te konte se zdi tudi meni nujen izpis (in seveda ugotavljanje, zakaj je npr.terjatev še vedno odprta, ali bo taka tudi ostala, ali se naredi popravek, odpis...)
Mislila sem bolj na te konte, npr.130,132,133, 230, in konte ddv -ja ,na katerih je še stanje konec leta (1601,1602...), pa konti plač 251,253,254...

SE bi pa rada še malo navezala na vašo navedbo-opozorilo glede zastarelih terjatev, ki me muči:
podjetje je dolgovalo s.p. po prejetem računu. Ker sta prekinila sodelovanje in s.p.ni izpolnil pogodbenih obevznosti, je d.o.o. izstavil s.p.račun (nadomestilo za neizdobavo izdelkov..) v višjem znesku kot je bilk račun s.p.-ja.-oba tračuna sta bila izdana v 2003. Že ob izdaji računa se je vedelo, da ne bo nikoli plačan-izdan je bil le zato, da ne bi s.p.zahteval plačila oz.za primer sodne iztrejave.
S.p.računa ni zavrnil, niti plačal, pravtako ni nikoli trejal plačila računa, ki ga je on izdal.
Ker je bilo sodelovanje prekinjeno in je dejansko tudi d.o.o. hotel ,da se stvar le zaključi, ni bilo poslanih nobenih urgenc za plačilo,(razen po telefonu!), nobene sodne izterjave.
Do 2009 je bila tako odprta terjatev kot obveznost. Ob inventuri v prejšnjih letih niso bili oblikovani popravki vrednosti terjatev oz.obveznosti.
Pred koncem leta se je opravil enostranski pobot, s čimer se je zaprla obevznost, ostal pa je odprt še del obveznosti.
Glede na to, da je potekel zastaralni rok( poteklo je že 5 let,čeprav je dejansko menda 3 leta?), so se sedaj odločili, da se terjatev po inven.zapisniku v celoti odpiše.
Glede na vse, kar ni bilo storjeno prav do sedaj oz.sploh ni bilo opravljeno,me zanima ,kako naj postopam v dani situaciji oz.zadevo zaključim pravilno:
1. razlika terjatve,ki je še ostala -dokončni odpis,brez predhodnega oblikovanja popr.vrednosti:
721/120, v GK in SK.
V obračunu DDPO pa moramo zmanjšati priznane odhodke, ker pač ni bilo storjeno vse za izterjavo dolgovanega zneska. Ali pa obstaja kaka utemeljitev,s katero bi se lahko izvzemu odhodkov izognili?

2.ddv pustimo kot je in ga ne popravljamo.

Prosim za potrditev, mnenje, kakšen namig enostavnejše oz.bolj ugodne rešitve-vendar zakonsko utemeljene.
OH, kako nas morijo te stare,nedorečene reči...

[slovan]

Ker je bilo sodelovanje prekinjeno in je dejansko tudi d.o.o. hotel ,da se stvar le zaključi, ni bilo poslanih nobenih urgenc za plačilo,(razen po telefonu!), nobene sodne izterjave.

Menim, da ste že sami našli odgovor. V vsakem primeru navidezna terjatev nima kaj iskati v poslovnih knjigah (ne glede na zastaranost) in jo boste morali odpisati z neposrednim odpisom. Pogoji za davčno priznavanje niso izpolnjeni, tudi tisti ne, ki govorijo o večji stroških izterjave kot je sama terjatev.
Enako velja tudi za DDV...

lp