Imam eno težko vprašanje, na katerega upam da veste odgovor:
samostojni podjetnik je objavil osebni stečaj- kako je postopek naprej- ali se morajo na ta dan pripraviti bilance in zaključni račun, kakšen je postopek po objavi osebnega stečaja v primeru vodenja poslovnih knjig?
Druge pomembne informacije ki mi jih lahko svetujete- bom zelo hvaležna.
Osebni stečaj sam.podjetnika
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Osebni stečaj sam.podjetnika
KOMU JE OSEBNI STEČAJ NAMENJEN?
Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.
Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim" fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).
KAKŠNI SO POGOJI ZA ZAČETEK POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA?
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Postopek osebnega stečaja se vodi proti insolventnemu dolžniku. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR.
Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).
KAKO POTEKA STEČAJNI POSTOPEK?
Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja.
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:
sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa.
KAJ SPADA V STEČAJNO MASO?
V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.
KAKŠNE SO POSLEDICE PO KONČANEM POSTOPKU?
Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane!
Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane.
Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
KAKŠNI SO STROŠKI POSTOPKA?
Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka, pri čemer je višina predujma odvisna od vrednosti premoženja, ki spada v stečajno maso in števila upnikov, in lahko znaša od 1.500 EUR naprej.
Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.
Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim" fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).
KAKŠNI SO POGOJI ZA ZAČETEK POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA?
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Postopek osebnega stečaja se vodi proti insolventnemu dolžniku. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR.
Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).
KAKO POTEKA STEČAJNI POSTOPEK?
Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja.
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:
sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa.
KAJ SPADA V STEČAJNO MASO?
V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.
KAKŠNE SO POSLEDICE PO KONČANEM POSTOPKU?
Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane!
Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane.
Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
KAKŠNI SO STROŠKI POSTOPKA?
Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka, pri čemer je višina predujma odvisna od vrednosti premoženja, ki spada v stečajno maso in števila upnikov, in lahko znaša od 1.500 EUR naprej.
lp
Petra
Petra
Re: Osebni stečaj sam.podjetnika
Hvala za izčrpen odgovor, vendar vseeno ne vem ali mora samostojni podjetnik na dan objave osebnega stečaja narediti bilance oz. kdaj naj jih naredi? Hvala
Re: Osebni stečaj sam.podjetnika
O tem govori Zakon o davčnem postopku. Glede na to, da gre za davčnega zavezanca, velja 297. člen. Zakona, oz. 3. odstavek govori o primeru stečaja.
297. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu. Če je davčni zavezanec del podatkov, ki so predpisani s tem zakonom, predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena tega zakona, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Ne glede na prejšnji odstavek davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja.
297. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu. Če je davčni zavezanec del podatkov, ki so predpisani s tem zakonom, predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena tega zakona, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Ne glede na prejšnji odstavek davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja.