Še nekaj za branje

[mikamaka]

<font color="black"></font id="black">Zakon o zakonitih zamudnih obresti in načinu izračuna istih, slednost zakona od leta 1992, razveljavitve in prehodne določbe .
Ta dva zakona so posebna zakona ki se uporabljajo pri izračunu zakonitih zamudnih obresti za terjatve nastale po ZOR in OZ in v izvršilnih zadevah na sodišču in Durs-u.[:(!][:(!][V][V][?][?][:p][B)][B)][B)]
Preberite in jih pol razlagajte po svoje , med ta dva zakona umestite sodno prakso in prakso Dursa o ( zakonitem ) komfortnem izračunu .


Z A K O N
O OBRESTNI MERI ZAMUDNIH OBRESTI




1. člen

Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti iz obligacijskih razmerij, plača od zneska dolga od nastanka zamude do trenutka plačila zamudne obresti po obrestni meri, določeni s tem zakonom.

Po tem zakonu se plačajo zamudne obresti tudi v primeru zamude za izpolnitev denarnih obveznosti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine.


2. člen

Obrestna mera zamudnih obresti za obligacijska razmerja je enaka stopnji rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in realni letni zamudni obrestni meri 30%.

Obrestna mera zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine je enaka stopnji rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in realni letni zamudni obrestni meri 30%.

Zamudne obresti se obračunavajo po konformni metodi. [8D][8D][8D][8D]


3. člen

Ta zakon se ne uporablja za dolžniško-upniška razmerja, ki jih ureja poseben zakon.


4. člen

Minister za finance izda podrobnejši predpis o načinu izračunavanja zamudnih obresti.


5. člen

Podatke o stopnji rasti cen iz 2. člena tega zakona objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko v Uradnem listu Republike Slovenije.


6. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list SFRJ, št. 57/89).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 102. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91-I), 214. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90), 32. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 48/90 in 32/91-I), 46. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92), 13. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90), 16. člena zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/90) in 269. člena carinskega
zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90).


7. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Številka: 450-06/91-1/2
Ljubljana, dne 18. marca 1992


Skupščina
Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar
Tukaj se pa začne davkoplačevalcem nabijati [}:)][}:)][}:)][}:)]in kazat [:p][:p][:p][:p][:p][:p]

2167. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, stran 3519.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam


Kaj mi sploh imamo Ustav [?][?][?][?]
U K A Z
o razglasitvi zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri

Razglašam zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. julija 1995.



Št. 012-01/95-75

Ljubljana, dne 2. avgusta 1995.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.





Z A K O N
O PREDPISANI OBRESTNI MERI ZAMUDNIH OBRESTI IN TEMELJNI OBRESTNI MERI

1. člen

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je letna obrestna mera, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti se ne uporablja, če se tako dogovorijo stranke ali če tako določa poseben zakon.

2. člen

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je enaka temeljni obrestni meri, povečani za število odstotnih točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije.

3. člen

Temeljna obrestna mera je letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacijo).
Temeljno obrestno mero določa Banka Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati prvega dne v naslednjem mesecu po objavi.

4. člen

Denarne obveznosti v domačem denarju, ki dospejo v plačilo več kot 30 dni po nastanku, se lahko revalorizirajo po stopnji, ki je enaka temeljni obrestni meri.
Denarne obveznosti z rokom dospelosti do 30 dni se ne revalorizirajo.
Pogodbeno določilo v nasprotju s prejšnjim odstavkom je nično in dolžnik dolguje tisto število denarnih enot, na katerega se glasi obveznost ter dogovorjene obresti od nerevalorizirane glavnice.

5. člen

Osebe, ki morajo voditi poslovne knjige in izdelati poslovna poročila, so pri sestavljanju računovodskih izkazov dolžne uporabljati temeljno obrestno mero kot stopnjo revalorizacije denarnih obveznosti in terjatev, ki se v skladu z računovodskimi standardi revalorizirajo z indeksom rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji.

6. člen

Če je dogovorjena obrestna mera višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti za denarne obveznosti iz obligacijskih razmerij na dan nastanka obveznosti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga tretjega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti dolžniku.
Pogodbeno določilo, po katerem je določitev obrestne mere prepuščena eni stranki, je nično, dolžnik pa dolguje obresti po obrestni meri, ki je dogovorjena. Če so dogovorjene obresti, obrestna mera pa ni dogovorjena, dolguje dolžnik obresti po obrestni meri, ki je enaka splošni eskontni meri Banke Slovenije.

7. člen

<font color="red"><b>Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS št. 14/92 in 13/93). </b></font id="red">Do uveljavitve sklepa iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se kot temeljna obrestna mera uporablja aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih, preračunano na letno raven.

8. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 450-06/95-2/1

Ljubljana, dne 25. julija 1995.

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.


Prosim junake za komentar do gdaj je veljao komfortni izračun [}:)][}:)][}:)][}:)][}:)][:p][:p][:p][:p][:(!][:(!][:(!][:(!]

[:X][:X][:X][:X][:X]

[:X][:X][:X][B)][B)][B)][B)][B)]

[mikamaka]

Sem mislo , da se bo oglaso kakšni davkar pa ga ni junaka.

[Mirko Zbačnik]

Mislim, da ima ta zakon kar nekaj dopolnil:

2167. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri
zakoni, obvezne razlage zakonov • UL Št. 45, 04.08.1995

5321. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Z...
zakoni, obvezne razlage zakonov • UL Št. 109, 28.12.2001

2771. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1)
zakoni, obvezne razlage zakonov • UL Št. 56, 13.06.2003.

http://www.uradni-list.si/index.jsp?_se ... estni+meri

Mirko.

[Angelina]

Čist izven konteksta


Mikamaka ???

A klovnesa?

[mikamaka]

Spremebe so vendar niso vplivale na metodo izračuna.Samo so popravki zakona, in z vsako spremebo je bil izničen prejšnji.
Zato zakon iz leta 1993 ki je dovoljevao take izračunu apsolutno ne velja.:mad::mad:
Angelika zakaj izven , ga ti tudi napačno uporabljaš, ali ignoriraš.:mad:
Pol je izven konteksta marsikatero vprašanje ki se tukaj pojavlja.
Hvala za prostor:D:D:D8-)8-)

[Mirko Zbačnik]

Mikamaka, kot pravite, DURS uporablja konformni način obračunavanja, namesto linearnega. V zakonu je prepovedana revalorizacija glavnice in če obračunava le relane (r), revalorizacijskih pa (R) ne, potem ** sebe. Namreč konformni način izračuna praviloma daje nižje zneske.

Mirko

[mikamaka]

Elektrik, z vsem spoštovanjem samo zgleda da si ti zamešo pojem obresti in zakonite zamudne obresti.
Banka ti revalorizira glavnico pri kreditu, zamudne obresti so določene zakonom in že 2 leti niso revalorizirane.Tukaj se gre za to , da se obresti ne smejo pripisati glavnici in ponovno obrestovati, to je to.
Se pravi pojem glavnice je treba razumeti.In to je izvirni greh komfortnega izračuna.
Glavnica je glavnica .Za vsak primer preberi mnenje MF.Zakaj se pri nas obračunavajo obresne obresti v EU pa ne.
lp

[Mirko Zbačnik]

Še en link za glodat: http://www.ius-software.si/dvsebine/obresti/obresti.asp .

Ne bom nič komentiral.

Mirko

[mikamaka]

Elektrik ta link obstaja že .hahaha
Naredi primerjavo na njem za eno glavnico pa ti bo jasno ko koga nategije.
Preberi dnevnik od mislim da torka o temi.


Za poscat.