Finančnemu ministrstvu je za svoje šlamparije vseeno
Za domnevno spornost pri obračunavanju zamudnih obresti je kriv slabo napisan zakon
Sebastijan Kopušar
LJUBLJANA - Vprašanje, ali smo v Sloveniji od leta 1995 do sredine 2003 nezakonito obrestovali zamudne obresti, zaradi česar se neplačniki soočajo z ogromnimi dolgovi, še vedno ostaja brez (uradnega) odgovora. Na pravno spornost zakonodaje v tem primeru sta že pred tedni opozorila odvetnika Boris Resnik in Tomaž Alič , dekan mariborske pravne fakultete dr. Šime Ivanjko je njunemu mnenju pritrdil in v razpravo uvedel celo moralne in etične norme. Na vrhovnem sodišču so si za zdaj oprali roke, saj trdijo, da (uradno) ne morejo presojati o zadevi, za katero ni bil sprožen ustrezen postopek. Skrivnostno ostaja ministrstvo za finance, saj menda nima časa za tovrstne razprave, ker so vsi zaposleni s pisanjem podzakonskih aktov. Upamo, da bodo pri tokratnem ustvarjanju sposobnejši, saj je ravno slabo napisan zakon, ki je leta 1995 nastal na tem ministrstvu, vzrok za sedanjo negotovost.
NOTRANJA LOGIKA
Ministrstvo je namreč leta 1995 pripravilo zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO), v njem pa ni nikjer izrecno določeno, da je za obračunavanje zamudnih obresti treba uporabiti konformno metodo - ta hkrati pomeni sporno obrestovanje zamudnih obresti - čeprav to zahteva obligacijski zakon.
Neuradno stališče sodnikov vrhovnega sodišča je, da je zakon iz leta 1995 to določal implicitno, oziroma po notranji, nenapisani logiki, saj je zamudno obrestno mero določil na podlagi temeljne obrestne mere (TOM), ki se je izračunavala po konformni metodi. To naj bi (po neuradnem mnenju sodnikov) pomenilo, da je konformna metoda nujni sestavni del obračunavanja nateklih zamudnih obresti.
KAJ SO HOTELI AVTORJI?
Pravni in finančni strokovnjaki so si edini, da je ministrstvo za finance pripravilo nedodelan in nejasen, skratka slab zakon, poslanci pa so takega sprejeli. "Žal kljub vnaprejšnjim opozorilom - z več strani, tudi z moje - zakonodajalec v hitenju in `šlampariji` hitrega postopka (izpeljanega v parlamentu tik pred dopusti julija 1995) v zakonu ni jasno zapisal načina obračunavanja zamudnih obresti," pravi matematik in predavatelj na ekonomski fakulteti Jože Andrej Čibej .
Tako je (bil) zakon prepuščen razlagam, kaj so njegovi avtorji z njim pravzaprav hoteli povedati. Zaradi prezaposlenosti na finančnem ministrstvu se lahko opremo le na Čibejevo razlago, da "odprava konformnega obrestovanja ni bila, še več, ni mogla biti zakonodajalčev namen". Po njegovih besedah je tudi iz pogovorov z avtorji lahko sklepal, da je bil njihov osnovni namen predvsem urediti težave, ki jih je povzročalo močno nihanje "velikega R", zaradi česar je bil uveden TOM. "Zame je `implicitnost` zakona sprejemljiva in sem povsem pripravljen verjeti, da je ta ne samo dopuščal, ampak za notranjo konsistentnost naravnost `potreboval` uporabo konformnih obresti. Navadno obrestovanje ne bi bilo v sozvočju s siceršnjo strukturo predpisa," pravi Čibej. Se pa strinja, da bi bilo seveda neprimerno lepše in do uporabnika bolj prijazno, če bi zakonodajalec v preprostem, tudi laiku razumljivem jeziku napisal, kaj mora početi, in to podkrepil z jasno določeno formulo, kot je bilo v navadi do leta 1995.
TEHNIČNA IN PRAVNA NARAVA
Tovrstni razlagi se zoperstavlja pravni vidik nasprotnikov obrestovanja obresti. Šime Ivanko trdi, da je zakon "tehnične" narave, saj naj bi po njegovem določal matematično operacijo - koliko znašajo mesečne zamudne obresti dnevno, mesečno oziroma letno. Samo pripisovanje obresti glavnici pa je po njegovem vprašanje obligacijskega prava, o katerem bi moralo odločati sodišče, ne pa da je to prepuščeno finančnim izvedencem.
Da gre za pravno-sodna vprašanja, se strinjata tudi Boris Resnik in Tomaž Alič. Po nujnem lahko kateri koli strokovnjak opravi izračun šele potem, ko so določena in pojasnjena vsa pravna in dejanska vprašanja. Tako sta predlagala novo metodo izračuna zamudnih obresti, ki bi temeljila na (domnevni) prepovedi obrestovanja obresti po letu 1995, hkrati pa bi z upoštevanjem TOM ohranjala realno vrednost glavnice in samih obresti.
"Po devetih letih določati metodologijo za nekaj, kar zakonodajalec (morda) ni pravočasno jasno določil, je postransko početje, razen če želite nedvoumno dokazati, da je prav takšna metoda edina možna oziroma skladna s črko zakona - z duhom gotovo ni, to si že upam reči," meni Čibej in dodaja, da si lahko izmislimo zelo različne metode, redko katera pa daje ekonomsko smiselne rezultate. Ob tem opozarja tudi na prehitro obsojanje samega obrestovanja obresti, saj ne gre za "nekaj načelno `zavrženega`, ampak je samo preventivno omejeno na primere, kjer zakonodajalec čuti, da ima `stvari pod nadzorom` in se mu ne bodo izrodile v oderuštvo".
SODSTVO PODPIRA ODERUŠTVO
Resnik in Alič pa sta prepričana, da je "uporaba konformnega načina navadno oderuštvo". Tega po njunem podpira tudi sodstvo, razlog pa je "v nenavadnem in splošno razširjenem stališču zlasti izvršilnih sodišč, da izračunavanje obresti ni stvar sodišča, zaradi česar ga v celoti prepuščajo bankam ali celo izvršiteljem". Če pa se sodišča že odločijo za računanje nateklih obresti, za to uporabljajo zastarel program, ki ne upošteva niti trenutno prepovedanega obrestovanja obresti. Tako navajata primer z okrajnega sodišča na Ptuju, ko je ena izmed večjih slovenskih bank izračunala 30-krat manjši dolg, kot ga je izračunal sporni program. Na vrhovnem sodišču odgovarjajo, da se na izračun lahko vsakdo pritoži.
"Nastali položaj zahteva nujno in takojšnje ukrepanje zlasti vrhovnega sodišča, ki bo moralo natančno in jasno povedati, katero pravo je treba uporabiti pri računanju obresti in na kakšen način. Sedanji prosti lov na tem področju bo gotovo povzročil številne nove in nepotrebne spore; vsako zavlačevanje rešitve problema, ki je nastal pred devetimi leti, bo samo še povečalo sodne zaostanke," trdita Resnik in Alič.
Medtem ko na vrhovnem sodišču čakajo na uradno pobudo za presojanje, pa se na finančnem ministrstvu ne razburjajo kaj dosti, pa čeprav so večino težav zakrivili sami.
Obresti -frišna tema
Moderator: Mirko Zbačnik
Nekaj mi ni jasno, kje je bil ta Čibej ko se je razpravlajlo o drugih temah ko je trebalo vračat ogromne denarje , zemljišća itd,in kako , da se tedaj ni sklicevao na morebitni * morda*.Tukaj mislim na denacionalizacijo.Zakaj v tem primeru ni uuprabljen *morda* bi bili uspešni vsi ki jim je odvzeto, *morda* pa bi prav tako zafurali pa jim nebi trebalo nč vrniti.
Tukaj je Čibej zlufto z svojo matematiko.
[b<u>]Po devetih letih določati metodologijo za nekaj, kar zakonodajalec (morda) ni pravočasno jasno določil, je postransko početje, razen če želite nedvoumno dokazati, da je prav takšna metoda edina možna oziroma skladna s črko zakona - z duhom gotovo ni, to si že upam reči," meni </u>Čibej[/b]
<font color="red">Zakaj je to postransko početje in z kerim duhom, res ne kužim tega Čibeja.</font id="red">Gospod je matematik, a ne razume osnovnega pojma besede "glavnica".
Človek si ne , da dopovedati da je glavnica osnovni del dolga in da ga že po zakonodaji ni možno spreminjati.
Ko se bo ta pojem prevetrio se lahko debatira naprej.
Vem , da boste rekli ej ta k.... nema pojma , vendar je pač tako.
Obenem uporabljati pojem notranje logike za dokazovanje svoje nemoči in goljufije , je vendar smešno.
Koliko je Vas računovodij in podjetnokov, tudi gospodarstvenkov po notranji logiki razmišljanja verjelo, da gre nekaj delati z mislijo, da bo padlo v dolgove in jih ne bo vrnilo. Bore malo, vsi smo imeli upanje , da bomo delali za zaslužek in od tega živeti v dani situaciji. vendar pride čas ko se obrne v drugo smer in smo tam.Zakaj se potem take logike , nebi tudi mi zagovarjali , da je dolg nujni del tranzicije tako kot goljufive obresti in , da ga ni treba vračat..
Mimogrede moja izkušnja z največjo slovensko banko NLB.
Glavnica je dne ..... bila recimo 0000000,00 sit in čeprav nisem plačal 8 mesecov nč so mi zakonite zamudne obresti v vseh mesecih zmeraj računali izključno od glavnice po komfortni metodi. Ljudje tedaj sem se zbudo, in ko preberem kakšno temo nazaj se spomnim ELEKTRIKA in njegovega mnenja, komfortne vendar brez pripisa glavnici.
To je moja izkušnja. Vsi drugi lahko tudi kaj napišete , ker vidim , da vas ta tema zanima, samo zgleda , da se vsi bojimo kaj povedati.
8-):razz::razz::razz::sad::sad::sad:
LP
Tukaj je Čibej zlufto z svojo matematiko.
[b<u>]Po devetih letih določati metodologijo za nekaj, kar zakonodajalec (morda) ni pravočasno jasno določil, je postransko početje, razen če želite nedvoumno dokazati, da je prav takšna metoda edina možna oziroma skladna s črko zakona - z duhom gotovo ni, to si že upam reči," meni </u>Čibej[/b]
<font color="red">Zakaj je to postransko početje in z kerim duhom, res ne kužim tega Čibeja.</font id="red">Gospod je matematik, a ne razume osnovnega pojma besede "glavnica".
Človek si ne , da dopovedati da je glavnica osnovni del dolga in da ga že po zakonodaji ni možno spreminjati.
Ko se bo ta pojem prevetrio se lahko debatira naprej.
Vem , da boste rekli ej ta k.... nema pojma , vendar je pač tako.
Obenem uporabljati pojem notranje logike za dokazovanje svoje nemoči in goljufije , je vendar smešno.
Koliko je Vas računovodij in podjetnokov, tudi gospodarstvenkov po notranji logiki razmišljanja verjelo, da gre nekaj delati z mislijo, da bo padlo v dolgove in jih ne bo vrnilo. Bore malo, vsi smo imeli upanje , da bomo delali za zaslužek in od tega živeti v dani situaciji. vendar pride čas ko se obrne v drugo smer in smo tam.Zakaj se potem take logike , nebi tudi mi zagovarjali , da je dolg nujni del tranzicije tako kot goljufive obresti in , da ga ni treba vračat..
Mimogrede moja izkušnja z največjo slovensko banko NLB.
Glavnica je dne ..... bila recimo 0000000,00 sit in čeprav nisem plačal 8 mesecov nč so mi zakonite zamudne obresti v vseh mesecih zmeraj računali izključno od glavnice po komfortni metodi. Ljudje tedaj sem se zbudo, in ko preberem kakšno temo nazaj se spomnim ELEKTRIKA in njegovega mnenja, komfortne vendar brez pripisa glavnici.
To je moja izkušnja. Vsi drugi lahko tudi kaj napišete , ker vidim , da vas ta tema zanima, samo zgleda , da se vsi bojimo kaj povedati.
8-):razz::razz::razz::sad::sad::sad:LP
Debata je res aktualna. Jaz pa sem pred resnim problemom po kateri metodi obračunati zakonske zamudne obresti po pravnomočni sodbi za premalo izplačani OD iz kriznih let 1992-1996.
Ali ima že kdo kakšen podatek o pravni praksi - pravnomočni odločitvi
za takšen primer. Gre za obdobje iz veljavnosti ZOR, pravnomočnost sodbe je iz tega meseca.
Prosim tudi za nasvet kako izvesti obračun OD za nazaj, dohodnina itd..
Ali ima že kdo kakšen podatek o pravni praksi - pravnomočni odločitvi
za takšen primer. Gre za obdobje iz veljavnosti ZOR, pravnomočnost sodbe je iz tega meseca.
Prosim tudi za nasvet kako izvesti obračun OD za nazaj, dohodnina itd..