Pozdravljeni.
Prosim za mnenje glede obračuna plače iz bruta v neto.Ni mimlogično da je neto manjši pri večjem brutu.
Primer:
bruto 1,059,00 -- neto 647,00 čakanje na novo del. mesto 100%
bruto 906,00.--- neto 648,00 bolniška
Ali mi lahko kdo razloži kako je to možno?
Hvala za pomoč.
LP. pripravnik.
obračun plač bruto-neto
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: obračun plač bruto-neto
1. Neto iz bruta 1.059 eur pride najmanj 734,88 eur, če je izplačilo v 2011 - torej je napačni izračun, razen če ima delavec še kakšno boniteto
2. Neto 647 eur je za bruto 924,70 eur, če ne upoštevate dodatne splošne olajšave
3. Brutu 906 eur pripada dodatna splošna olajšava; v tem primeru je izračun za leto 2011 pravilen
2. Neto 647 eur je za bruto 924,70 eur, če ne upoštevate dodatne splošne olajšave
3. Brutu 906 eur pripada dodatna splošna olajšava; v tem primeru je izračun za leto 2011 pravilen
-
pripravnik
- Nov član

- Prispevkov: 12
- Pridružen: 30 Mar 2010, 18:31
Re: obračun plač bruto-neto
Najlepša hvala za odgovor.
Lep dan še naprej.
pripravnik
Lep dan še naprej.
pripravnik
-
pripravnik
- Nov član

- Prispevkov: 12
- Pridružen: 30 Mar 2010, 18:31
Re: obračun plač bruto-neto
Kaj pa naj bilo vključeno kot boniteta?
LP.
pripravnik
LP.
pripravnik
Re: obračun plač bruto-neto
Bonitete so razne ugodnosti, ki jih ima delavec. Najbolj znana boniteta je pravica do uporabe službenega vozila tudi za zasebne vožnje.
Na izračun plače boniteta vpliva tako, da se izračunajo prispevki in akontacija dohodnine tudi iz vrednosti bonitete in tako zmanjšujejo neto izplačilo. Iz plačilne liste mora biti viden ves izračun plače.
Iz zakona o dohodnini:
39. člen
(boniteta)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
(2) Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti;
2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca;
3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca;
4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje;
5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona;
6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu;
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
(4) Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
(5) Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
Na izračun plače boniteta vpliva tako, da se izračunajo prispevki in akontacija dohodnine tudi iz vrednosti bonitete in tako zmanjšujejo neto izplačilo. Iz plačilne liste mora biti viden ves izračun plače.
Iz zakona o dohodnini:
39. člen
(boniteta)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
(2) Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti;
2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca;
3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca;
4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje;
5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona;
6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu;
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
(4) Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
(5) Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
-
pripravnik
- Nov član

- Prispevkov: 12
- Pridružen: 30 Mar 2010, 18:31
Re: obračun plač bruto-neto
Hvala za izčrpno pojasnilo.
Če prav razumem bonitet nimam sem delavec v proizvodnji.
Kako pa naj sedaj postopam,da mi bodo pravilno obračunali plačo?
Hvala in lep dan.
pripravnik.
Če prav razumem bonitet nimam sem delavec v proizvodnji.
Kako pa naj sedaj postopam,da mi bodo pravilno obračunali plačo?
Hvala in lep dan.
pripravnik.

