Podjetje je med letom razvijalo nov proizvod (razvoj še ni zaključen). Nikjer ne najdem ničesar na to temo.
Če stroške povezane s tem razvojem knjižim na odložene stroške razvijanja (KTO 002), kaj to pomeni za naslednja leta? Jih moram amortizirati po 10% am stopnji (z vidika DDPO)? Oz ali jih lahko nazaj med stroške prenesem, ko se proizvod začne prodajati?
hvala za vse nasvete.
Odloženi stroški razvijanja
Moderator: Mirko Zbačnik
Odloženi stroški razvijanja
LP,
Sven
Sven
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Re: Odloženi stroški razvijanja
Neopredmeteno osnovno srestvo se pripozba med drugimi pogoji, če ima končno dobo koristnosti. Najbolje bo razvidno iz priepevka: viewtopic.php?f=3&t=15533&start=0
To so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt, projekt glede proizvodnje novih proizvodov, ali dče ti stroški nastajajo v povezavi z bistvenimi izboljšavami proizvodnje obstoječih produktov, preden gredo na tržišče.
To so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt, projekt glede proizvodnje novih proizvodov, ali dče ti stroški nastajajo v povezavi z bistvenimi izboljšavami proizvodnje obstoječih produktov, preden gredo na tržišče.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Re: Odloženi stroški razvijanja
SRS 2.13: v podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo:
a) izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo;
b) namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati;
c) zmožnost uporabljati ali prodati projekt;
č) verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projetka ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost;
d) razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter
e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.
Za presojo o tem ali so konkretni stroški lahko stroški razvijanja poglejte tudi MRS 39.59, ki opisuje primere razvojnega delovanja.
Nabavno vrednost NOS, nastalega v podjetju, sestavljajo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, lahko pa jo sestavljajo stroški izposojanja v zvezi z njegovo pridobitvijo (SRS 2.19)
Neopredmetena sredstva uvrstimo (v večini primerov) med sredstva s končnimi dobami koristnosti in na ta način izračunamo stopnjo amortizacije (za poslovne namene). Končna doba stroškov razvijanja kot NOS bi npr,. pomenila čas, v katerem bodo nastajali prihodki, kot "posledica" razvijanja. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je z davčnega vidika mogoča le 10%-na stopnja amortizacije kot davčno priznanega stroška.
Npr. amortizacija 10% od vrednosti 100.000 = 10.000
- amortizacija NOS za poslovne namene = 50.000
- izvzem iz odhodkov za davčne namene = 2X 40.000
- davčno priznan odhodek bo 10.000 v obdobju 10 let, torej v obdobju amortiziranja NOS.
- izračun terjatve za odloženi davek iz začasnih razlik (v obeh letih 40.000 X 2 X 20%-davek od dohodkov pranih oseb = 16.000enot), ki se nato znižuje 8 let, vsako leto od 10.000 (10.000 X20% = 2.000 ...X 8 let = 16.000)
lp
a) izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo;
b) namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati;
c) zmožnost uporabljati ali prodati projekt;
č) verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projetka ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost;
d) razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter
e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.
Za presojo o tem ali so konkretni stroški lahko stroški razvijanja poglejte tudi MRS 39.59, ki opisuje primere razvojnega delovanja.
Nabavno vrednost NOS, nastalega v podjetju, sestavljajo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, lahko pa jo sestavljajo stroški izposojanja v zvezi z njegovo pridobitvijo (SRS 2.19)
Neopredmetena sredstva uvrstimo (v večini primerov) med sredstva s končnimi dobami koristnosti in na ta način izračunamo stopnjo amortizacije (za poslovne namene). Končna doba stroškov razvijanja kot NOS bi npr,. pomenila čas, v katerem bodo nastajali prihodki, kot "posledica" razvijanja. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je z davčnega vidika mogoča le 10%-na stopnja amortizacije kot davčno priznanega stroška.
Kolikor jih boste prenesli v "stroške" naslednjega obdobja oziroma v obdobju prodaje v celoti, bo razlika med davčno priznano amortizacijo in upoštevanih stroškov v poslovnem izidu izvzeta iz odhodkov. Lahko pa jo boste upoštevali v naslednjih davčnih obdobjih.SVEN napisal/-a:Jih moram amortizirati po 10% am stopnji (z vidika DDPO)? Oz ali jih lahko nazaj med stroške prenesem, ko se proizvod začne prodajati?
Npr. amortizacija 10% od vrednosti 100.000 = 10.000
- amortizacija NOS za poslovne namene = 50.000
- izvzem iz odhodkov za davčne namene = 2X 40.000
- davčno priznan odhodek bo 10.000 v obdobju 10 let, torej v obdobju amortiziranja NOS.
- izračun terjatve za odloženi davek iz začasnih razlik (v obeh letih 40.000 X 2 X 20%-davek od dohodkov pranih oseb = 16.000enot), ki se nato znižuje 8 let, vsako leto od 10.000 (10.000 X20% = 2.000 ...X 8 let = 16.000)
lp
Re: Odloženi stroški razvijanja
Hvala za napisano.
Razmišljam pa še v tej smeri. Če se bo proizvod začel letos tržiti, lahko vse skupaj namesto na dolgoročne, prenesem na kratkoročne razmejitve. se motim?
Razmišljam pa še v tej smeri. Če se bo proizvod začel letos tržiti, lahko vse skupaj namesto na dolgoročne, prenesem na kratkoročne razmejitve. se motim?
LP,
Sven
Sven
Re: Odloženi stroški razvijanja
Pri presoji ali konkretne stroške lahko opredelimo kot stroške razvoja si lahko pomagamo tudi z naslednjim MRS-jem:
MRS 38.59. Razvojno delovanje je na primer (v zgornjem tekstu je napaka v oznaki MRS-ja; pravilno je 38.59 in 39.59! Sorry)
(a) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njih rednega proizvajanja in uporabe;
(b) oblikovanje orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije;
(c) oblikovanje, konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima
gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje;
ter
(d) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje izbrane možnosti novih ali izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, ureditev ali
storitev.
In šele ko bomo presodili, da je strošek res "razvojni strošek" je to neopredmeteno sredstvo, ki bo prineslo učinke (prihodke) šele v prihodnosti. Učinki ne bodo nastali samo v letu po nastanku, ampak skozi daljše obdobje.
Strošek poimenovati kot kratkoročna časovna razmejitev, kar bi po vsebini ustrezalo prej pojmu stroškov nedokončane proizvodnje....), najbrž ni ustrezen zaradi tega, ker bodo gospodarske koristi pritekale dalj časa - ne samo v naslednjem letu, ko bo pričela proizvodnja in prodaja izdelkov, za katere so ti stroški nastali. Če pa temu ni tako, pa je potrebno ponovno presoditi naravo teh stroškov. Za lažjo presojo MRS 38.57:
Stop n j a razvi j a n j a
57. Neopredmeteno sredstvo, ki izhaja iz razvijanja (ali z razvojne stopnje
notranjega projekta) se pripozna, kadar in zgolj kadar lahko podjetje
dokaže vse našteto:
(a) strokovno izvedljivosti dokončanja neopredmetenega sredstva, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo.
(b) svoj namen dokončati neopredmeteno sredstvo in ga uporabiti ali prodati.
(c) svojo sposobnost uporabiti ali prodati neopredmeteno sredstvo.
(d) kako bo neopredmeteno sredstvo ustvarjalo verjetne prihodnje gospodarske koristi. Med drugim podjetje lahko pojasni obstoj trga za učinke neopredmetenega sredstva ali za neopredmeteno sredstvo samo, ali – če se bo uporabljalo znotraj podjetja – koristnost neopredmetenega sredstva.
(e) razpoložljivost ustreznih tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo neopredmetenega sredstva.
(f) svojo sposobnost zanesljivo izmeriti vrednost porabe, ki se pripisuje neopredmetenemu sredstvu v času njegovega razvijanja.
58. Na razvojni stopnji notranjega projekta lahko podjetje v nekaterih primerih razpozna neopredmeteno sredstvo in pokaže, da bo sredstvo ustvarjalo verjetne prihodnje gospodarske koristi. Tako je, ker razvojna stopnja projekta nadaljuje raziskovalno stopnjo.
Kolikor pa so to stroški raziskovanja, pa se le-ti ne morejo pripoznati kot NOS, temveč se takoj obravnavajo kot stroški oziroma odhodki obračunskega obdobja v katerem nastanejo (SRS 2.12.) Stroški raziskovanja so stroški izvirnega in načrtovanega preiskovanja, ki se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja (SRS 2.48.c). V tem primeru pa jih ne moremo niti časovno razmejiti.
lp
MRS 38.59. Razvojno delovanje je na primer (v zgornjem tekstu je napaka v oznaki MRS-ja; pravilno je 38.59 in 39.59! Sorry)
(a) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njih rednega proizvajanja in uporabe;
(b) oblikovanje orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije;
(c) oblikovanje, konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima
gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje;
ter
(d) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje izbrane možnosti novih ali izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, ureditev ali
storitev.
In šele ko bomo presodili, da je strošek res "razvojni strošek" je to neopredmeteno sredstvo, ki bo prineslo učinke (prihodke) šele v prihodnosti. Učinki ne bodo nastali samo v letu po nastanku, ampak skozi daljše obdobje.
Strošek poimenovati kot kratkoročna časovna razmejitev, kar bi po vsebini ustrezalo prej pojmu stroškov nedokončane proizvodnje....), najbrž ni ustrezen zaradi tega, ker bodo gospodarske koristi pritekale dalj časa - ne samo v naslednjem letu, ko bo pričela proizvodnja in prodaja izdelkov, za katere so ti stroški nastali. Če pa temu ni tako, pa je potrebno ponovno presoditi naravo teh stroškov. Za lažjo presojo MRS 38.57:
Stop n j a razvi j a n j a
57. Neopredmeteno sredstvo, ki izhaja iz razvijanja (ali z razvojne stopnje
notranjega projekta) se pripozna, kadar in zgolj kadar lahko podjetje
dokaže vse našteto:
(a) strokovno izvedljivosti dokončanja neopredmetenega sredstva, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo.
(b) svoj namen dokončati neopredmeteno sredstvo in ga uporabiti ali prodati.
(c) svojo sposobnost uporabiti ali prodati neopredmeteno sredstvo.
(d) kako bo neopredmeteno sredstvo ustvarjalo verjetne prihodnje gospodarske koristi. Med drugim podjetje lahko pojasni obstoj trga za učinke neopredmetenega sredstva ali za neopredmeteno sredstvo samo, ali – če se bo uporabljalo znotraj podjetja – koristnost neopredmetenega sredstva.
(e) razpoložljivost ustreznih tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo neopredmetenega sredstva.
(f) svojo sposobnost zanesljivo izmeriti vrednost porabe, ki se pripisuje neopredmetenemu sredstvu v času njegovega razvijanja.
58. Na razvojni stopnji notranjega projekta lahko podjetje v nekaterih primerih razpozna neopredmeteno sredstvo in pokaže, da bo sredstvo ustvarjalo verjetne prihodnje gospodarske koristi. Tako je, ker razvojna stopnja projekta nadaljuje raziskovalno stopnjo.
Kolikor pa so to stroški raziskovanja, pa se le-ti ne morejo pripoznati kot NOS, temveč se takoj obravnavajo kot stroški oziroma odhodki obračunskega obdobja v katerem nastanejo (SRS 2.12.) Stroški raziskovanja so stroški izvirnega in načrtovanega preiskovanja, ki se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja (SRS 2.48.c). V tem primeru pa jih ne moremo niti časovno razmejiti.
lp