DARILA

[pikaa]

Darila gor, darila dol, reklama ali reprezentanca, stranke in zaposleni, DDV, dohodnina.... [xx(]

Jaz sem že čisto zmešana, kaj lahko kupiš, komu lahko kupiš, za koliko lahko kupiš... Definitivno ne bom poslovnega partnerja prosila za njegovo davčno številko [:(!]. Tudi ne mislimo kupovati dragih daril, ampak tja do 10 tisočakov bo pa že šlo pri nekaj najpomembnejših strankah.

Našla sem tole pojasnilo, ki se mi zdi kolikor toliko normalno. Upam, da bo komu pomagalo. Kopirano iz http://www.darila.com/default.cfm?App=_ ... i&kat=0106

Obdavčitev daril


Ob različnih priložnostih, predvsem pa ob koncu leta, si poslovni partnerji podarijo številna darila. Dajanje daril ima različne davčne posledice, in sicer tako za podjetje, ki darilo podari, kot tudi za osebo, ki darilo sprejme. V nadaljevanju si bomo ogledali obravnavo daril z različnih davčnih vidikov, pri čemer bomo najprej ugotovili, kaj pomeni dajanje poslovnih daril za podjetje, nato pa si bomo ogledali še, kako je z davki na strani obdarjenca.

1. DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB
Zakon o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO

Obravnava stroškov v zvezi s poslovnimi darili z vidika davka od dobička pravnih oseb je odvisna od tega, ali te stroške opredelimo kot stroške reklame ali stroške reprezentance.

a) Reklama

Stroški reklame predstavljajo nujen in neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov, zaradi česar zmanjšujejo osnovo za davek od dobička pravnih oseb v obračunanih zneskih, torej v celoti. Kot reklama se šteje tako blago, ki ga podjetje kupi in nanj natisne svoj logotip (rokovniki, svinčniki, koledarji, baseball kapice) kot tudi lastno blago, ki ga podjetje daje strankam kot vzorec. Pri tem je pomembno, da kot blago za reklamo lahko opredelimo tisto blago, ki bo opravljalo funkcijo reklame, in ki je bilo razdeljeno ob takšnih priložnostih. Tipičen primer so svinčniki, majice in kape z logotipom, ki se delijo na sejmu. Darila (v razumnih zneskih, ker ni zakonsko predpisane meje) se tako štejejo kot reklama, v kolikor nosijo logotip podjetja, in jih podjetje podari z namenom pridobivati nove potrošnike ter z namenom ustvarjati dobro ime podjetja. Ob tem vam priporočamo, da vodite evidenco komu in za kakšen namen ste podarili izdelek z namenom reklame ali pa ob kakšni priložnosti, ker je nemogoče na sejmu popisati vsakega, kateremu ste podarili na primer svinčnik. Evidenca, komu ali ob kakšni priložnosti ste podarili reklamni material, ni zakonsko obvezna vendar je v skladu z Zakonom o davčnem postopku davčni zavezanec za svoje trditve dolžan predložiti ustrezna dokazila. Ustrezne evidence tako dokazujejo vaš namen reklamiranja in s tem odvrnejo inšpektorja od misli, da je recimo odgovorna oseba pravne osebe koristila izdelke (blago) v privatne namene. Ob tem naj še omenimo, da v razmerju z zaposlenimi inšpektorji ne priznavajo stroška reklame.

b) Reprezentanca

Stroške reprezentance ZDDPO (Zakon o davku od dobička pravnih oseb) definira kot nakup ali porabo lastnih proizvodov, blaga in storitev za reprezentančne namene, ki nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji. Med stroške reprezentance se običajno uvrščajo stroški poslovnih kosil. Ker se kot stroški reprezentance štejejo stroški, ki nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji, ne pa tudi v razmerjih z zaposlenimi, mora podjetje dokazati oz. evidentirati, da je določen strošek dejansko nastal v razmerjih s poslovnimi partnerji (npr. na računu navede ime poslovnega partnerja, ki se je udeležil poslovnega kosila oz. kateremu je bilo podarjeno darilo). To je pomembno predvsem zaradi tega, ker se stroški reprezentance upoštevajo kot davčno priznani odhodek v višini 70 % nastalih stroškov, medtem ko so stroški, ki so sicer podobni reprezentančnim, vendar se nanašajo na zaposlene, v celoti davčno nepriznani. Kot reprezentanca se seveda ne štejejo samo poslovna kosila oz. pogostitve poslovnih partnerjev, temveč tudi darila, ki niso namenjena reklami temveč običajno izkazujejo pozornost do poslovnega partnerja kot stranke. Za razliko od omenjenih daril, ki predstavljajo pozornost, pa reklamni izdelki služijo za predstavitev podjetja in izdelkov obstoječim in potencialnim kupcem in so v celoti davčno priznan odhodek. Ali ima torej nek izdatek naravo reprezentance ali reklame je tako potrebno presojati od primera do primera, pri čemer je ključno razmerje in namen oziroma priložnost, ob katerem je bilo darilo (ali če lahko opredelimo reklamni izdelek) dano.

2. DAVEK NA DODANO VREDNOST
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV

Tudi ko obravnavamo darila z vidika DDV, moramo ločiti med reklamo in reprezentanco. Pri tem ni odločilen logotip na blagu temveč namen. Če se je določeno blago (npr. potiskane majice z logotipom) delilo na sejmu, potem lahko govorimo o stroških reklame. V kolikor pa te iste majice podarite poslovnem partnerju ob priložnostih, ki se štejejo kot reprezentanca, gre za darila.

a) Reklama

Podjetje pri nakupu blaga za reklamo lahko odbije vstopni DDV. Pri podaritvi tega blaga po našem mnenju ni potrebno obračunati izstopnega DDV, čeprav je mnenje davčnega organa drugačno. Davčni organ namreč meni, da gre v tem primeru za promet po 1. odstavku 5. člena ZDDV ki določa: »Za uporabo blaga iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena se šteje uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali odtujitev blaga za zmanjšano plačilo ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bil od tega blaga oziroma dela blaga v celoti ali deloma odbit vstopni DDV«. Po našem mnenju v primeru nakupa materiala za reklamo ne gre za neposlovno rabo in zato menimo, da se vstopni DDV lahko odbija.

Določbo 1. odstavka 5. člena ZDDV je potrebno ločiti od 2. točke 2. odstavka 5. člena ZDDV, ki določa »za promet blaga opravljen za plačilo se ne šteje dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 2.000 tolarjev.

V kolikor govorimo o podaritvi izdelkov (na primer majice z logotipom, ki se delijo na sejmu) v reklamne namene, ne moremo po našem mnenju govoriti o dajanju daril, ki imajo značaj stroškov za reprezentanco. ZDDV sicer točno definira, kaj so stroški reprezentance. V skladu z ZDDV se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih in družabnih stikih.

Dajanje daril manjše vrednosti z omejitvijo 2.000 SIT je vezano na dajanje daril v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca. ZDDV namreč določa, da se za promet blaga, od katerega je potrebno obračunati in plačati DDV, ne šteje dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. ZDDV tudi določa, da se za darila manjših vrednosti štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 2.000 SIT. Drugače povedano, v kolikor je podjetje pri nakupu daril odbilo vstopni DDV, pri podaritvi daril, katerih vrednost ne presega 2.000 SIT, ne obračunajo izstopnega DDV, pri podaritvi daril, katerih vrednost presega 2.000 SIT, pa obračunajo izstopni DDV v kolikor so si poračunali vstopni DDV. Da se podjetje izogne obračunavanju izstopnega DDV pri podarjanju daril vrednosti nad 2.000 SIT, pri nakupu takšnih daril enostavno ne odbije vstopnega DDV.

Ob tem pa je potrebno še vedno ločiti med podarjenimi izdelki, ki imajo naravo reklame, reprezentance (ob poslovnih in družabnih stikih) ali v okviru opravljanja dejavnosti, z omejitvami kot jih določa 2. točka 2. odstavka 5. člena ZDDV.

b) Reprezentanca

Pri nakupu daril, katere opredelimo kot reprezentančne stroške, podjetje ne sme odbiti vstopnega DDV, saj ZDDV izrecno določa, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od stroškov za reprezentanco, pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih. Ob podaritvi takšnega darila podjetje ne obračuna izstopnega DDV, saj si že vstopnega DDV ni smelo poračunati.

V kolikor pa je podjetje ob nakupu daril odbilo vstopni DDV, ker še ni bilo znano, da se bodo darila opredelila kot strošek za reprezentanco (vendar je bilo mogoče opredeliti, da se dajejo v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca), mora ob podaritvi obračunati tudi izstopni DDV.

Ne glede na to, ali podjetje ob podaritvi darila obračuna izstopni DDV ali ne, je priporočljivo voditi evidence o podarjenih darilih, in sicer katera oseba je prejela darilo in kakšno darilo je to bilo.

3. DOHODNINA
Zakon o dohodnini - ZDoh

Z vidika dohodnine bo v nadaljevanju predstavljeno mnenje davčnega organa, s čimer pa se davčni svetovalci ne strinjamo, saj so v ZDoh opredeljena le darila delodajalca, ne pa darila, ki jih daje podjetje poslovnim partnerjem.

V skladu s 4. alineo prvega odstavka 15. člena ZDoh se darila, ki jih prejmejo fizične osebe, štejejo kot »drug prejemek, vključno z nagradami in podobnimi prejemki«, kar pomeni, da se obdavčijo z davkom od osebnih prejemkov. ZDoh nadalje v 5. alinei prvega odstavka 16. člena opredeljuje osnovo za davek od osebnih prejemkov, in sicer kot »vsak posamezni bruto prejemek, izplačan v denarju, bonih ali v naravi«, ki se obdavči po stopnji 25% (četrti odstavek 18. člena ZDoh).

Če v prejšnjem odstavku navedene zakonske določbe povzamemo, se darilo šteje kot neto prejemek v naravi. To pomeni, da mora podjetje ugotoviti vrednost darila, jo pretvoriti v bruto znesek tako, da jo pomnoži s koeficientom 1,3333, in od tako ugotovljene davčne osnove obračunati davek po stopnji 25%.

V kolikor je vrednost darila »majhna«, podjetju ni potrebno plačati davka od osebnih prejemkov oz. akontacije dohodnine za obdarjenca. To dovoljuje Odredba o določitvi zneska davka po odbitku, do katerega izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov davka ne plača (Uradni list RS, št. 77-4114/96). Ta namreč v prvem odstavku določa, da znesek davka po odbitku (davek od osebnih prejemkov se v tem primeru plača kot davek po odbitku, kar pomeni, da ga plača podjetje ob izplačilu prejemka oz. v tem primeru ob podaritvi darila), do katerega izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov davka med letom ne plača, znaša 2% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji predpreteklega meseca.

Da bo podjetje zadostilo zahtevam davčnega organa, bo moralo ob obdaritvi obračunati in plačati davek od osebnih prejemkov kot smo opisali zgoraj, pri čemer mora izpolniti obrazec REK-2. Obrazec bo moralo izpolniti tudi v primeru, ko davka zaradi »majhne« vrednosti darila ne bo plačalo (v tem primeru je bruto vrednost darila enaka neto vrednosti darila). Poleg tega bo moralo podjetje do 31. januarja tekočega leta obvestiti prejemnika darila med drugim o bruto in neto vrednosti podarjenega darila ter o višini plačanega davka, in sicer za darila podarjena v preteklem letu, kar predpisuje Zakon o davčnem postopku. Obvestilo bo moralo poslati tudi v primeru, ko davka od osebnih prejemkov ne bo plačalo, to pa pomeni, da bo oseba, ki je darilo prejela, morala vključiti vrednost prejetih daril v svojo dohodninsko napoved ne glede na to, ali je bil davek od njih obračunan in plačan ali ne.

V zvezi s plačevanjem davka od osebnih prejemkov pri dajanju daril naj omenimo še, da mora podjetje od obdarjenca zahtevati njegovo davčno številko, da bo lahko zanj plačal davek ter davčnemu organu prijavil ustrezne podatke. Ker pa je potrebno davek od osebnih prejemkov plačati ne glede na to, ali se darilo podari slovenskemu poslovnemu partnerju ali tujemu poslovnemu partnerju, to dejansko pomeni, da mora podjetje pridobiti davčno številko tudi od tujega poslovnega partnerja.

Vse, kar smo opisali v tem poglavju do sedaj, velja za primere, ko darila prejmejo fizične osebe, ki niso zaposlene v podjetju, od katerega darilo prejmejo. Če je obdarjenec hkrati tudi zaposlen v podjetju, moramo glede obdavčitve upoštevati 17. člen ZDoh, ki določa, da se kot stimulacija oz. boniteta, ki se všteva v osnovo za davek, šteje tudi vrednost daril delodajalca, če ta v mesecu, v katerem je prejeto darilo, presega 5% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji predpreteklega meseca pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se všteva vrednost darila. Drugače povedano, zaposlenemu, ki je v aprilu prejel darilo od podjetja, v katerem je zaposlen, se to darilo obdavči kot del plače le, v kolikor vrednost darila presega 12.075 SIT mesečno (5% od povprečne plače zaposlenih v RS za februar 2003, ki znaša 241.505 SIT).

BDO Eos Svetovanje d.o.o.

[sova]

To pa je sedaj res popoln odgovor, za vse nas:8::8::8:

[Mirko Zbačnik]

Darila gor, ali dol, še najbolje k meni. Hvala, sem si ga kar skopiral (odgovor, seveda).

Mirko

[pika1]

Pikaa, to pa je res izčrpno poročilo, ki nam bo vsem prišlo prav. Hvala!

[magdalena]

Pikaa, glede na vaše sporočilo, ki je povsem jasno in nedvoumno, me zanima, kako mislite stvar speljati brez davčnih številk in REK-a:???:

lp

Magda

[fendi]

Preverjam na vse konce in kraje, pa ga ni tako freh junaka, ki bi od poslovnega partnerja že kdaj zahteval davčno ...
Mi je zelo všeč 3.točka 1.odstavek tegale spisa od Pikee, za utemeljevanje davčnemu organu, stokrat hvala.

[pikaa]

<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal magdalena</i>
<br />Pikaa, glede na vaše sporočilo, ki je povsem jasno in nedvoumno, me zanima, kako mislite stvar speljati brez davčnih številk in REK-a:???:
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">

Joj, ne me spraševat tako težkih stvari 8-):D
Zadevo sem skopirala (vir sem navedla), ker bo verjetno pomagala še komu drugemu.

Delavci ne bodo dobili daril, ampak denar (tukaj zadeve niso vprašljive, a ne), za poslovne partnerje pa smo kupili nekaj zadev v vrednosti dva do tri tisočake. Gre za simbolične - praktične predmete v znak pozornosti.

[magdalena]

Težke stvari, ja, se strinjam. Ker tudi sama kljub vsemu, kar je tukaj napisanega (mimogrede se za izčrpnost zahvaljujem) in kar sem prebrala še vedno ne vem, kako naj speljem zadevo, da bo volk sit in koza cela. Bom probala, malo po ovinkih stlačit med reklamo (logotip)!!:???::twisted:

Kar se pa tiče nakazila denarja delavcem namesto daril, sem pa tudi že slišala, da davčna tega ne "dovoljuje". Podarili naj bi jim darilo, bone...

lp

Magda

[pikaa]

<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal magdalena</i> Kar se pa tiče nakazila denarja delavcem namesto daril, sem pa tudi že slišala, da davčna tega ne "dovoljuje". Podarili naj bi jim darilo, bone...<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote"> Ne, saj ni bilo mišljeno kot denar namesto darila. Bo pač regres do maksimalnega zneska in božičnica...
Tudi mi bomo dali darila za stranke pod reklamo... Ker bo potiskano, polepljeno, našito...

[magdalena]

Kar se tiče darila zaposlenemu v denarju. V IKS-u št. 12/2003 na strani 75 piše takole: na vprašanje ali so lahko darila izplačana v denarju, bi odgovorili pritrdilno. Zakon o dohodnini vsebuje načelo , da so obdavčeni prejemki ne glede na obliko, torej v denarju in v naravi. Zato ni ne zakonske ne razumne razlage, po kateri se darila obravnavajo kot boniteta le, če so dana v naravi, darila v denarju pa kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Seveda to velja le za darila ob npr. božiču oziroma novem letu, ne pa za dodatke k plači, pri katerih je očitno, da gre za nagrajevanje zaposlenih zaradi dobrih poslovnih izidov podjetja ali uspešnosti posameznikov.

lp

Magda

[dg]

Bilo mi je obrazloženo s strani DU. Vse kar je dostopno širši javnosti je reklama, vse ostalo reprezentaca. Ja vodimo naj sezname, zdaj baje že za vsak koledar, rokovnih, kuli.... Zdaj pa že razmišljam, da bi jih lahko še nekaj zaposlili. Ali pa z mano nekaj ni v redu?

[magdalena]

Ma solit naj se grejo. Jih mam že poln kufer. Pa naj pridejo in poberejo tistih "nekaj" jurjev kazni in davkov A res mislijo, da nimamo pametnejšega dela kot to, da imamo miljon evidenc iz katerih se še sama včasih ne znajdem več:mad:

lp

Magda