JUBILEJNE NAGRADE nujno

[tibaut]

Kje so zneski za jubiljene nagrade 5,10,15 let se šteje samo pri zadnjem delodajalcu ali pri vseh skupna delovna doba? Kakšne so dajatve v zvezi s tem?

[helena]

Jubilejne nagrade pripadajo za 10,20 in 30 let dela. Za podrobnosti pa morate poznati določila kolektivne pogodbe v katero spadate. LP!

[tibaut]

splošna kolektivna pogodba, kako je pa obdavčeno? kaj moramo odvesti? katera del.doba se šteje?

[gradbeništvo]

Pri nas prakticiramo skupno delovno dobo 10,20 ali 30 let. Plačamo jubilejno nagrado ki za ta del pripada in od jubilejne nagrade ki se izplača do višine ki jo predpiše vlada ni potrebno plačati nobenih dajatev.

Lidija

[tibaut]

skupna doba pri enem zadnjem ali pri vseh skupaj se sešteva?

[Mirko Zbačnik]

Malce počakajte, da bom pri sebi našel članek o izplačevnju jubilejnih nagrad. Namreč kar nekoliko so zakomplicirali v praksi, kdaj se seštevajo jubilejne po panožni in splošni. Najprej pa si preberite, kaj pravi o tem vaša panožna pogodba.

Jaz se držim reka: ko se najbolj mudi, se za nekaj minut usedi in se umiri .

Mirko

[gradbeništvo]

Tibaut preberi si članek v obrtniku 11/2004 po Aktualno na strani 4 v spodnjem desnem kotu naslov je:" Vsebina aneksa, ki ureja dodatke."

Lidija

[tibaut]

Mi smo računalničarji in imamo splošno kolektivno pogodbo, zanima me glede dajatev (kot sem prebrala piše da naj za 10 le5 do 4o% plače ne bi bilo prispevkov in davkov-to drži? Je dohodnina tu za plačati in kakšna in od katerega zneska je višina le te?
Prosim za odgovore.
smo d.o.o. in ne sp.

[tibaut]

Za gradbeništvo
kjeje predpisan vladni znesek da ni potrebno nič plačati? kakšen je ta znesek, nimam obrtnika namreč, kaj pa dohodnina ta se plača in koliko?

[Mirko Zbačnik]

Obrtnik se dobi tudi na internetu, kliknite na link: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=198 . Mogoče se je malo težje znajti ...

Ne vem sicer čigavo je to mnenje, vendar po vsej verjetnosti sindikata SKEI, govori o (ne)združljivosti jubilejnih nagrad po panožni in kolektivni pogodbi (podatki niso aktualni, ker je članek starejšega datuma):
<font color="blue"><center>Jubilejne nagrade</center>
V zvezi z jubilejnimi nagradami je veliko vprašanj. Do podpisa in objave aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko n elektroindustrijo (Uradni list št. 50/99) je jubilejno nagrado za skupno delovno dobo določala kolektivna pogodba dejavnosti, za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu pa splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti. Ker gre za različni jubilejni nagradi, sta bili tudi višini različni. Delavec je bil upravičen do tiste jubilejne nagrade in njene višine, za katero je izpolnil pogoj, upravičen je bil do obeh.
Primeri A:
1. Delavcu, ki je aprila izpolnil 10 let skupne delovne dobe, je po kolektivni pogodbi dejavnosti pripadala jubilejna nagrada 45.320 tolarjev.
2. Delavec, ki je izpolnil 1o let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, je pripadala jubilejna grada 53.311 tolarjev.
3. Delavcu, ki je hkrati dopolnil 10 let skupne in 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, sta pripadali obe nagradi, torej 45.320 + 53.311 tolarjev.
Po sprejetju aneksa št. 2 so jubilejne nagrade urejene enotno vendar tako, da delavcem še naprej pripadata obe nagradi, za isto obdobje pa le ena - tista. Za katero prej izpolni pogoje.
Primeri B:
1. Delavcu, ki hkrati izpolni 20 let skupne delovne dobe in 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, pripadata dve jubilejni nagradi, prva 87.164, druga pa 58.109 tolarjev.
2. Delavcev, ki hkrati izpolni 20 let skupne delovne dobe in enako delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, pripada le ena nagrada - 87.164 tolarjev.
3. Ko delavec iz primera št. 1 izpolni 20 let delovne dobe pri delodajalcu, mu jubilejna nagrada ne pripada, ker jo je za isto obdobje že prejel. </font id="blue">

Lep sončen dan še naprej!

Mirko

[gradbeništvo]

Preberite si 16.člen Zdoh do 31.12 velja še stari zakon.
Uredba določa, da se prejemki iz naslova jubilejnih nagrad ne vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov in osnovo za socialno varnost, ter se priznajo kot odhodek največ do višine:
za 10 let 40%, za 20 let 60%, za 30 let 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece. V kolikor znesek jubilejne nagrade presega te zneske mora izplačevalec od zneseka ki presega navedene plačati vse dajatve.
Novi zakon o dohodnini opredeljuje jubilejne nagrade v 31.členu v 6.točki. Upam, da se kaj pomagala.

Lidija

[gradbeništvo]

Mirko si sonce narisal ali si kje nad oblaki?

Lidija