So potni stroški zakonsko določeni?

[gasper001]

Pozdravljeni,

Naprošam vas za odgovor na spodnje zastavljeno vprašanje oziroma nasvet, kaj je možno narediti...

V določenem "družinskem" podjetju sem zapooslen že od leta 2007, kjer dejansko ne prejemam "minimalnih" potnih stroškov. Seveda prvo moje vprašanje je, ali je zakonsko določeno, da je vsaka zaposlena oseba upravičena vsaj do minimalnih potnih stroškov.

Drugo vprašanje pa je..sledi po razlagi..
Dejansko od leta 2007 prejemam potnes troške na svoj TRR (mesečna vozovnica za vlak in mesečna LPP karta), skupaj cca 250,00€. Vendar, že od samega začetka dejasnko dobim le vrednost mesečne vozovnice za LPP in 10% vrednosti mesečne vozovnice za vlak. Torej v praksi to izgleda tako, da prejmem na račun polne stroške, nato pa moram na koncu meseca "fizično" direktorju na roke dati denar?
Ali je to spremenljivo? Kaj narediti v kolikor bi dejansko zakonsko moral dobiti te potne stroške, kam se obrniti?
Po grobem preračunu (v kolikor bi stroški morali biti poplačani) mi dolguje cca 12000€? Kako naprej, če sploh?

lp
že vnaprej hvala za odgovore!

[rupert]

"Torej v praksi to izgleda tako, da prejmem na račun polne stroške, nato pa moram na koncu meseca "fizično" direktorju na roke dati denar?"

In to vas je začelo motiti šele po toliko letih??

[Mirko Zbačnik]

Gre dejansko za goljufijo, ki jo boste v primeru tožbe težko dokazali. Direktor vam je namenoma nakazoval potne stroške na TRR (še ko to ni bilo zakonsko določeno, pred 27. 12. 2011). On ima v poslovnih listihan dokaz, da vam je potne stroške obačunal in izplačal. Direktor je to npravil zaedajoč se konkurence na trgu dela in vašega strahu pred izgubo službe. Žal smo ravno zato prevečkrat tiho. Nepošteni delodajalci to vedo in spretno izkoriščajo.

[gasper001]

da, žal...po tolikih letih me je to začelo motiti...oziroma motilo me je že prej, vsekakor...šele sedaj pa sem dejasnko vprašal (na tem forumu), žal...
vendar, kako sedaj naprej..
Glede dokazil, mislim da ne bi bil problem... Saj dejasnko dobimo dve izplačilni listi (tisto uradno), kjer so polni stroški (prikazani, nakazani) in tisti drugo, kjer piše (o vračilu denarja oziroma, v kolikor je kao pozitivna stimulacija...ko ga da na roko)...heh, ja samo, vprašanje je če si to dejasnko upam zahtevati... (po drugi strani pe je dejasnko tak način prisoten pri vseh sodelavcih)...
Po tretji strani, če karkoli ukrenem...bomo dejasnko nasankali vsi...pa da ne govorim, kako bi bilo na trgu dela nato za mene, saj ima direktor kar močan vpliv v tej sekciji dela. Ampak vendar, cca 1200€??? Seveda v kratkem mislim zamenjati službo in to mi je dalo, nekako "zagon" da nekaj naredim...
Mi lahko prosim nekdo svetuje, kaj in kako dalje??

[rupert]

Kateri znesek je pravi: 1.200 E (zadnje vprašanje) ali 12.000 E (prvo vprašanje) ?

[gasper001]

pardon 12.000,00€!

[bojk]

Oglasi se na inšpektoratu da delo. Oni so pristojni za to področje.

[Mirko Zbačnik]

Po tretji strani, če karkoli ukrenem...bomo dejasnko nasankali vsi...lje??

Ravno na ta strah računa vaš delodajalec. Neukrepanje do sedaj ga le še vspodbuja. Če boste nastopili, morate skupaj. Ker ne lažete, bo verodostojnost pričanj bolj preprčljiva. Premislite.

Mogoče je res pravi naslov inšpektorat, pogovorite se o možnostih. Inšpektorat ni končna rešitev, vam bo pa lahko v veliko pomoč. Predvsem pa morate delovati usklajetno, tako vsi zaposleni, kot inšpektorat. Delodajalec lahko računa tudi na napetosti med vami, ki bi mu bili v veliko pomoč.

Končni uspeh bo verjetno mogoč le prek tožbe. Posvetujte se z inšpektorjem glede možnosti in potreben bo verjetno dober odvetnik. Gre za kršitev delovnopravne zakonodaje, ki je težko dokazljiva.

[rupert]

Se bojim, da za tožbo ni šans.

Če ne drugega - po mojem ste v prekršku kot sostorilec tudi vi, ker ste toliko let podpisovali plačilne liste, vedoč, da niso pravilne in s tem omogočali lastniku, da je izkazoval večje stroške - in s tem goljufal državo.

[Mirko Zbačnik]

To je v nekem smislu lažna solidarnost do podjetnika. Toda, razumeti moramo vaš strah pred izgubo službe. Strah, na katerega delodajalec sačuna.Dalj, ko to traja, bolj ste "otopeli" in razočaranje postane navada in pogum upade.

Velikokrat je drzna poteza zaposlenih za delodajalca kot mrzel tuš in ga strezni. Nikoli ni prepozno, lenkrat je potreben rez. Delodajalec se zaveda, da vam kar tako ne more prekiniti delovnega razmerja. Vem, da je to težak korak in razumem tudi vaš stra. Zahtevajte pogovor, ki naj bo umirjen, a odločen. Kričanje ne rašuje ničesar. Omenite mu možnost prijave inšpektoratu, ki ga v primeru, da ne reagira na vaše zahteve morate poklicati, drugače vas ne bo jemal resno.