<font face="Comic Sans MS">Text</font id="Comic Sans MS"><font size="3">Text</font id="size3"><font color="navy">Text</font id="navy">[8)]
Slišal sem, da so zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje poslovni strošek in davčno priznan odhodek. Kako je s časovnimi razmejitvami v primeru plačila enkratne premije za celo zavarovalno dobo? Kaj je davčna osnova v primeru smrti in pa v primeru doživetja?
fist
DAVČNI ODHODKI
Moderator: Mirko Zbačnik
<font face="Comic Sans MS"></font id="Comic Sans MS"><font size="3"></font id="size3"><font color="black">[/blac</font id="black">
Opravičujem se za blackout, imel sem druge obveznosti.
Cenim argumente, ne pa ˝rekla-kazala˝!!
Po Slovenskih računovodskih standardih, 14.28.b, spadajo zavarovalne premije med stroške storitev, po tolmačenju DURS, št. 91300-1012/2004-0891/56 z dne 07.12.2004, pa med davčno priznane odhodke. Seveda je potrebno izpolniti pogoje Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih, da postanejo ti stroški davčno priznan odhodek. Dejstvo je, da tudi sklenitelj zavarovanja ne more, brez posledic, med zavarovalno dobo prosto prepisovati polic, ampak mora zadostiti zakonskim okvirom!!
Zakon o davku od dobička pravnih oseb, ki velja do konca leta, pravi, da so dobički iz naslova zavarovalnih pogodb davka prosti!!! Kar se tiče vaše ( ?!!! ) stranke, ki ji stroški niso bili priznani, bi rad vedel kaj več. Moj email je na razpolago, mogoče lahko kaj pomagam.
Ker se ukvarjam s premoženjskim svetovanjem, sem v stalnem kontaktu, in tudi konfliktu, z računovodji in davčnimi svetovalci, ker ne sledijo trendom in ponujenim oz. danim možnostim.
Ali vam je znano, da današnji dobiček v višini 10 mio sit, vplačan v enkratnem znesku poveča zavarovalno vsoto za ca 25% na 10 let zavarovalne dobe, kar pomeni, da je zavarovalna vsota in s tem vaš dobiček takoj vreden ca 12,5 mio, ki so hkrati tudi zgornja meja za višino posojilo na tej podlagi , in h katerim je potrebno prišteti še ca 30% pričakovanega dobička iz zavarovanja, kar je skupaj 16,25 mio. Osnova za davek od dobička pa bo ob izteku zavarovalne dobe ( doživetju ) 10 mio, kar pomeni 2,5 mio davka, če seveda ne bo takrat drugih davčnih odhodkov oz. olajšav!!!
Ali veste, da se je v letošnjem letu na podlagi vinkuliranih življenjskih polic prejelo že preko 3.000.000 evrov dolgoročnih posojil z moratorijem na glavnico, ker je ta že pokrita-plačana z zavarovalno vsoto?
Ali si lahko mislite, da je to posojilo najlaže spremeniti v naložbo-nakup vrednostnih papirjev? Zračunajte si, kaj dobite, če za posojilo plčujete 5% obresti in vaš neto letni donos znaša 10%!!! In vse to lahko naredite iz današnjega likvidnega dobička.
Dejstvo je, da denar dela denar in da v gnilem kapitalizmu proizvodne firme od skupnih dohodkov ustvarjajo preko 30% finančnih dohodkov.
Če ste davčni ali finančni svetovalec ali pa računovodja, pričakujem vaš utemeljen odgovor.
Če pa vas, iz pravih, finančnih motivov, zanima, kako zadevo izpeljati, mi pošljite email.
Jutri bom precej zaseden, vendar se bom oglasil, če ne prej, zvečer.
LP
fist
Opravičujem se za blackout, imel sem druge obveznosti.
Cenim argumente, ne pa ˝rekla-kazala˝!!
Po Slovenskih računovodskih standardih, 14.28.b, spadajo zavarovalne premije med stroške storitev, po tolmačenju DURS, št. 91300-1012/2004-0891/56 z dne 07.12.2004, pa med davčno priznane odhodke. Seveda je potrebno izpolniti pogoje Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih, da postanejo ti stroški davčno priznan odhodek. Dejstvo je, da tudi sklenitelj zavarovanja ne more, brez posledic, med zavarovalno dobo prosto prepisovati polic, ampak mora zadostiti zakonskim okvirom!!
Zakon o davku od dobička pravnih oseb, ki velja do konca leta, pravi, da so dobički iz naslova zavarovalnih pogodb davka prosti!!! Kar se tiče vaše ( ?!!! ) stranke, ki ji stroški niso bili priznani, bi rad vedel kaj več. Moj email je na razpolago, mogoče lahko kaj pomagam.
Ker se ukvarjam s premoženjskim svetovanjem, sem v stalnem kontaktu, in tudi konfliktu, z računovodji in davčnimi svetovalci, ker ne sledijo trendom in ponujenim oz. danim možnostim.
Ali vam je znano, da današnji dobiček v višini 10 mio sit, vplačan v enkratnem znesku poveča zavarovalno vsoto za ca 25% na 10 let zavarovalne dobe, kar pomeni, da je zavarovalna vsota in s tem vaš dobiček takoj vreden ca 12,5 mio, ki so hkrati tudi zgornja meja za višino posojilo na tej podlagi , in h katerim je potrebno prišteti še ca 30% pričakovanega dobička iz zavarovanja, kar je skupaj 16,25 mio. Osnova za davek od dobička pa bo ob izteku zavarovalne dobe ( doživetju ) 10 mio, kar pomeni 2,5 mio davka, če seveda ne bo takrat drugih davčnih odhodkov oz. olajšav!!!
Ali veste, da se je v letošnjem letu na podlagi vinkuliranih življenjskih polic prejelo že preko 3.000.000 evrov dolgoročnih posojil z moratorijem na glavnico, ker je ta že pokrita-plačana z zavarovalno vsoto?
Ali si lahko mislite, da je to posojilo najlaže spremeniti v naložbo-nakup vrednostnih papirjev? Zračunajte si, kaj dobite, če za posojilo plčujete 5% obresti in vaš neto letni donos znaša 10%!!! In vse to lahko naredite iz današnjega likvidnega dobička.
Dejstvo je, da denar dela denar in da v gnilem kapitalizmu proizvodne firme od skupnih dohodkov ustvarjajo preko 30% finančnih dohodkov.
Če ste davčni ali finančni svetovalec ali pa računovodja, pričakujem vaš utemeljen odgovor.
Če pa vas, iz pravih, finančnih motivov, zanima, kako zadevo izpeljati, mi pošljite email.
Jutri bom precej zaseden, vendar se bom oglasil, če ne prej, zvečer.
LP
fist
ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB:
41. člen
Davčnemu zavezancu, ki oblikuje investicijske rezerve za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji ter za dolgoročne naložbe v druge osebe v Republiki Sloveniji, se prizna davčna olajšava v višini oblikovanih rezerv, vendar največ v višini 10% davčne osnove.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo dveh let, če se oblikovane rezerve v višini izkoriščene davčne olajšave porabijo za namen iz prejšnjega odstavka.
Če davčni zavezanec ob koncu drugega poslovnega leta po poslovnem letu, ko je obračunal davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena, izkaže neporabljeni znesek investicijskih rezerv, mora za ta znesek povečati davčno osnovo za to leto.
Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo po prvem odstavku tega člena, mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in o porabi investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja in o stanju investicije.
LP
fist
41. člen
Davčnemu zavezancu, ki oblikuje investicijske rezerve za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji ter za dolgoročne naložbe v druge osebe v Republiki Sloveniji, se prizna davčna olajšava v višini oblikovanih rezerv, vendar največ v višini 10% davčne osnove.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo dveh let, če se oblikovane rezerve v višini izkoriščene davčne olajšave porabijo za namen iz prejšnjega odstavka.
Če davčni zavezanec ob koncu drugega poslovnega leta po poslovnem letu, ko je obračunal davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena, izkaže neporabljeni znesek investicijskih rezerv, mora za ta znesek povečati davčno osnovo za to leto.
Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo po prvem odstavku tega člena, mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in o porabi investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja in o stanju investicije.
LP
fist