Lepo pozdravljeni
Delam v gostinstvu in moj delodajalec želi da odprem s.p.,pravi da mi drugače ne more izplačati plače,kar je bilo prej na roko,omenjal mi je normirani s.p.
Zanima me če ima kdo čas da mi napiše kaj moram storiti,na kaj moram biti previden,saj se ne spoznam ,prispevke bi mi pa plačal on.
Kolikšen davek bi plačal konec leta oz.na izdani račun,kakšne stroške bi imel z odprtjem s.p.-ja,in pa ali potrebujem poslovni račun ali je moj navadni račun dovolj.Prejemal bi samo plačo in ničesar ne bi plačeval saj ne bi imel nikakršnih stroškov razen izdanega računa za delodajalca.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč
delodajalec želi da odprem s.p.
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Re: delodajalec želi da odprem s.p.
Delate torje na črno?
Če bi bili zaposleni, vam mora najprej odpovedati delovno razmerje. S.p. kot normiranec pomeni, da imate mislim da 70 % priznanih normiranih odhodkov... si sami plačujete dačvne odtegljaje in da ta dohodek ne gre v letni obračun dohodnine. Pojdite na eno izmet e-točk, navadno obrtna zbornica, lahko poseben urad v vašem kraju, kjer vam bodo podrobneje razložili. V primeru, da delate le za eno podjetje imate nek poseben status s nekaj pravicami iz delovnega razmerja, na primer pri odpovedi pogodbe.
Drugače je pa med delom prek s.p. in redno zaposlitvijo manjša socialna varnost "zaposlenega" in nižji stroški "delodajalca". Vi plačujete prispevke od minimalne plače, kar pomeni, da imate pravice (SPIZ, bolniška) kot od minimalca, sami si krijete stroške prehrane (včasih so gostinci svetle izjeme, in to nudijo ..), potne stroške.
Vem, da ima ta zaposlitev že znake redne zaposlitve, a ker je teh zaposlitev relativno veliko je zakonodajalec to upoševal z nekaj "popravki" to vnesev v delovno-pravno zakonodajo. Gnusi se mi izraz o trgu delovne sile...
Če bi bili zaposleni, vam mora najprej odpovedati delovno razmerje. S.p. kot normiranec pomeni, da imate mislim da 70 % priznanih normiranih odhodkov... si sami plačujete dačvne odtegljaje in da ta dohodek ne gre v letni obračun dohodnine. Pojdite na eno izmet e-točk, navadno obrtna zbornica, lahko poseben urad v vašem kraju, kjer vam bodo podrobneje razložili. V primeru, da delate le za eno podjetje imate nek poseben status s nekaj pravicami iz delovnega razmerja, na primer pri odpovedi pogodbe.
Drugače je pa med delom prek s.p. in redno zaposlitvijo manjša socialna varnost "zaposlenega" in nižji stroški "delodajalca". Vi plačujete prispevke od minimalne plače, kar pomeni, da imate pravice (SPIZ, bolniška) kot od minimalca, sami si krijete stroške prehrane (včasih so gostinci svetle izjeme, in to nudijo ..), potne stroške.
Vem, da ima ta zaposlitev že znake redne zaposlitve, a ker je teh zaposlitev relativno veliko je zakonodajalec to upoševal z nekaj "popravki" to vnesev v delovno-pravno zakonodajo. Gnusi se mi izraz o trgu delovne sile...
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Re: delodajalec želi da odprem s.p.
V bistvu delam kot redno zaposleni z minimalno plačo nakazano,ostalo je bilo na roko.
Prispevke je rekel da mi bo on kril,in tudi davek za vsak izdani račun "6%" bi mi nekako vštev v urno postavko.
Rekel je da se zame bistveno ne bi nič spremenilo,ker pa se na te zadeve ne spoznam sem se obrnil na ta forum.
Prispevke je rekel da mi bo on kril,in tudi davek za vsak izdani račun "6%" bi mi nekako vštev v urno postavko.
Rekel je da se zame bistveno ne bi nič spremenilo,ker pa se na te zadeve ne spoznam sem se obrnil na ta forum.
Re: delodajalec želi da odprem s.p.
Če opravljate dejavnost kot s.p. in ugotavljate davčno osnovo na podlagi norrmiranih stroškov pomeni, da so vam priznani stroški v višini 70% prihodkov. Tako je obdavčenih le 30% prihodkov, davčna stopnja je 20% od te osnove. Pogoj je, da v dveh zaporednih davčnih letih vaši prihodki ne presegajo 50.000€.svaljkec napisal/-a:V bistvu delam kot redno zaposleni z minimalno plačo nakazano,ostalo je bilo na roko. Prispevke je rekel da mi bo on kril,in tudi davek za vsak izdani račun "6%" bi mi nekako vštev v urno postavko
Prispevkov ne more plačevati "vaš delodajalec", ampak jih morate kot zasebnik plačevati sami. To opravite tako, da preko e-davkov predložite obrazec OPSVZ. Prispevki znašajo 38,2% od zavarovalne osnove, ki je v začetku poslovanja minimalna plača - 783€...torej so prispevki 299€ mesečno. Obrazec predložite do 15. v mescu za pretekli mesec in hkrati morate plačati tudi prispevke.
Tudi akontacijo dohodnine -davka ne more plačati izplačevalec, temveč morate sami plačati akontacijo mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec. Višina je odvisna od napovedanega prihodka (ob odprtju s.p.. morate davčnemu organu napovedati prihodke in pričakovano davčno osnovo od katere potem izračunate mesečno akontacijo). Na koncu poslovnega/davčnega leta poračunate akontacijo z dejansko obveznostjo s predložitvijo davčnega obračuna (do 31.3. za preteklo leto).
Sedaj si lahko izračunate v kakšni višini morate izstaviti račun, da bo vaš "izplen" na koncu enak, pri čemer upoštevajte tudi povračilo stroškov prehrane med delom in prevoz na delo in iz dela. V vsakem primeru pa bo tudi tisti del, ki vam ga je delodajalec dajal na roko, obdavčen. Če upoštevam le minimalno plačo + povračilo stroškov, je vaš mesečni prihodke najmanj 1.083€/primer (912 "plača" + 136 prehrana* + 35 prevoz**): prispevki so npr. 299€; akontacija dohodnine, z upoštevanjem tega konkretnega dohodka pa je 65€...ostane vam neto 719€. Pri legalno obračunani minimalni plači in enakih zneskih povračil stroškov paje vaš neto prejemek 770€.
S.p. mora imeti ločen transakcijski račun - ki ga banke pač spremenijo v takoimenovani poslovni račun (zaradi višjih provizij!!).
* upoštevano 6,20€ na dan za 22 delovnih dni;
** mesečna vozovnica LPP
lp
-
katarina14
- Nov član
- Prispevkov: 11
- Pridružen: 26 Okt 2011, 16:15
Re: delodajalec želi da odprem s.p.
Mogoče kaj pomaga, (varianta popoldanski s.p.)
Pavšalisti oz. normiranci v letu 2013
1. Kdo lahko postane normiranec – torej pavšalni davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčni zavezanec, ki pavšalno ugotavlja davčno osnovo lahko postane obstoječi samostojni podjetnik, d.o.o. ali posameznik, ki priglasi izvajanje dejavnosti na tej osnovi do konca meseca marca za tekoče leto in izpolnjuje zakonske pogoje:
v preteklem letu iz naslova opravljanja dejavnosti ni dosegel 50.000 evrov prihodkov,
je davčno obdobje pri zavezancu enako koledarskemu letu,
v zadnjih 18 mesecih ni ponovno začel opravljati dejavnosti.
2. V čem je prednost ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki?
Kot ime pove, se pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki priznajo normirani odhodki v višini 70 % poslovnih prihodkov, kar pomeni, da je davčna osnova normiranca v višini 30 % prihodkov, ne glede na dejanski obseg stroškov.
3. Kakšne so slabosti pavšalne obdavčitve?
Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, ne glede na to ali gre za s.p. ali za d.o.o., ne more zmanjševati davčne osnove z davčnimi olajšavami, niti s plačanimi prispevki za socialno varnost (izjema so kmečka gospodinjstva).
4. Kakšna je davčna obremenitev?
V skladu z 59. členom Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) je samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki obremenjen z 20 % davčno stopnjo, d.o.o. pa po veljavni davčni stopnji za leto 2013 v skladu z določbami 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2H) – torej s 17 %.
5. Ali normirancu res ni treba voditi poslovnih knjig?
Normirancu po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni potrebno predložiti letnega poročila, v skladu z določbami Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pa mora voditi najmanj evidence kot so opredeljene za vodenje enostavnega knjigovodstva – torej evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence, ki se nanašajo na posebne uporabnike ter evidence, kot jih določajo predpisi pri obračunavanju in plačevanje davka na dodano vrednost ter slovenski računovodski standard SRS 39.
6. Kako priglasiti izvajanje dejavnosti z normiranimi odhodki?
Priglasitev mora biti izvedena do konca meseca marca na obrazcih, ki sta posebej za d.o.o. in posebej za s.p. objavljena na spletni strani DURS. Novoustanovljeni s.p. ali d.o.o. pa bo priglasitev opravil že ob registraciji svoje dejavnosti npr. preko ene izmed točk eVEM.
7. Komu se splača ugotavljati davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčno osnovo z normiranimi odhodki se splača uporabljati vsem tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost in sicer težko dosegajo več kot 70% davčno priznanih odhodkov (npr. storitvena dejavnost), težko koristijo davčne olajšave (ne zaposlujejo, ne vlagajo v razvoj, nimajo dodatnih vlaganj) in je njihova davčna osnova obremenjena z več kot 20 % davčno stopnjo. Glede na različno naravo in posebnosti poslovanja vsakega davčnega zavezanca, si mora izračun sedanjih in potencialnih obremenitev po eni ali drugi osnovi ugotoviti davčni zavezanec sam.
8. Ali lahko obstoječi s.p. spremeni način ugotavljanja davčne osnove?
Tudi že registrirani s.p. lahko spremeni način ugotavljanja davčne osnove, če svojo odločitev v zakonskem roku sporoči DURS. Vsak s.p., ne glede na to ali je do sedaj ugotavljal davčno osnovo z normiranimi odhodki ali na podlagi dejanskih prihodkov in priznanih odhodkov sam presodi koliko olajšav je lahko koristil in kakšna je bila njegova davčna obremenitev do sedaj ter se na podlagi tega odloči za pavšalno obdavčitev ali pa preide na »klasičen« način ugotavljanja davčne osnove (z dejanskimi prihodki in priznanimi odhodki).
9. Je lahko normiranec tudi popoldanski s.p.?
Tudi pri normirancih se lahko koristijo vse oblike registracije dejavnosti – torej kot samozaposlitev v obliki opravljanja samostojne dejavnosti, kot opravljanje edine dejavnosti ali kot »popoldanski s.p.«, kot oblika izvajanja dopolnilne dejavnosti ob sicer redni zaposlitvi, upokojitvi, ipd.
10. So spremembe tudi pri izplačevalcih dohodkov normirancem?
V skladu s Pojasnilom DURS, št.: 4212-1358/2013-1-(01-640-03) normiranec sam izpolnjuje svoje davčne obveznosti in obveznosti iz naslova plačila prispevkov, kar pomeni, da izplačevalci dohodkov, ki so morali pred uveljavitvijo novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti, izračunati in odtegniti davčni odtegljaj, s 1. 1. 2013 za normirce več ne obračunajo in davčnemu organu več ne predlagajo obračuna davčnega odtegljaja – REK 2, temveč zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, dohodek izplačajo v bruto znesku.
11. Kako normiranec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije davka?
S.p. poravna svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije dohodnine mesečno do 10. v mesecu za minuli mesec na podlagi ugotovljene akontacije dohodnine po zadnjem predloženem davčnem obračunu, pri novoustanovljenih s.p. pa na podlagi planirane davčne osnove ob priglasitvi, če predvidena letna akontacija presega 400 evrov, sicer pa v četrtletnih obrokih. Obroke akontacije oziroma obveznost dohodnine od dohodka iz dejavnosti zavezanci »normiranci« vplačujejo v proračun države: SI56 0110 0888 1000 030, s sklicem SI19 DŠ zavezanca-40002.
12. Kako samostojni podjetniki izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova plačila prispevkov?
V letu 2013 s.p. plačujejo prispevke od zavarovalnih osnov določenih v skladu s 209. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), že v letu 2014 pa bodo plačevali prispevki od zavarovalnih osnov določenih z 145. členom ZPIZ-2 (minimalno od osnove v višini 60 % povprečne plače v RS). S.p. plačuje prispevke sam in sicer do 15. v mesecu za minuli mesec, četudi ta mesec ni dosegel nobenih dohodkov. Ob plačilu prispevkov samozaposleni s.p. tudi izpolni ustrezen obrazec preko sistema eDavki.
Popoldanski s.p., torej tisti, katerim izvajanje dejavnosti ni edini vir dohodkov, plačuje pavšalne prispevke v skupnem znseku 36,69 evra in sicer:
na ZPIZ , znesek 32,14 nakaže na račun SI56 0110 0888 2000 003, s sklicem SI 19, vaša davčna številka – 44008
na ZZZS , znesek 4,55 nakaže na račun SI56 0110 0888 3000 073, s sklicem SI 19, vaša davčna številka – 45004
vendar pa mu preko sistema eDavki ni potrebno tudi posredovati obračuna oz. obrazca, ker zanj le-ta ni predviden.
Pri izvajanju popoldanskega s.p. upokojenca le-ti plačujejo poleg pavšalnega zneska za ZPIZ, polni znesek prispevkov za potrebe zdravstvenega zavarovanja, ki v trenutku nastanka članka znaša 105,40 evra, glede na čas izvajanja dodatne dejavnosti pa se jim v skladu s 3. odstavkom 116. člena ZPIZ-2 lahko izplačuje sorazmerna pokojnina.
13. So za novoustanovljene s.p. predvidena kakšne ugodnosti pri plačilu dajatev?
V skladu s 430. členom ZPIZ-2 bodo novo ustanovljeni samozaposleni s.p. (zavarovani na podlagi 15. člena ZPIZ-2) od 1. 7. 2013 v prvih 12 mesecih oproščeni plačila 50 % prispevkov, v drugih 12 mesecih delovanja pa v višini 30 % prispevkov.
Vir:Podjetniški portal
Pavšalisti oz. normiranci v letu 2013
1. Kdo lahko postane normiranec – torej pavšalni davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčni zavezanec, ki pavšalno ugotavlja davčno osnovo lahko postane obstoječi samostojni podjetnik, d.o.o. ali posameznik, ki priglasi izvajanje dejavnosti na tej osnovi do konca meseca marca za tekoče leto in izpolnjuje zakonske pogoje:
v preteklem letu iz naslova opravljanja dejavnosti ni dosegel 50.000 evrov prihodkov,
je davčno obdobje pri zavezancu enako koledarskemu letu,
v zadnjih 18 mesecih ni ponovno začel opravljati dejavnosti.
2. V čem je prednost ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki?
Kot ime pove, se pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki priznajo normirani odhodki v višini 70 % poslovnih prihodkov, kar pomeni, da je davčna osnova normiranca v višini 30 % prihodkov, ne glede na dejanski obseg stroškov.
3. Kakšne so slabosti pavšalne obdavčitve?
Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, ne glede na to ali gre za s.p. ali za d.o.o., ne more zmanjševati davčne osnove z davčnimi olajšavami, niti s plačanimi prispevki za socialno varnost (izjema so kmečka gospodinjstva).
4. Kakšna je davčna obremenitev?
V skladu z 59. členom Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) je samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki obremenjen z 20 % davčno stopnjo, d.o.o. pa po veljavni davčni stopnji za leto 2013 v skladu z določbami 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2H) – torej s 17 %.
5. Ali normirancu res ni treba voditi poslovnih knjig?
Normirancu po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni potrebno predložiti letnega poročila, v skladu z določbami Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pa mora voditi najmanj evidence kot so opredeljene za vodenje enostavnega knjigovodstva – torej evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence, ki se nanašajo na posebne uporabnike ter evidence, kot jih določajo predpisi pri obračunavanju in plačevanje davka na dodano vrednost ter slovenski računovodski standard SRS 39.
6. Kako priglasiti izvajanje dejavnosti z normiranimi odhodki?
Priglasitev mora biti izvedena do konca meseca marca na obrazcih, ki sta posebej za d.o.o. in posebej za s.p. objavljena na spletni strani DURS. Novoustanovljeni s.p. ali d.o.o. pa bo priglasitev opravil že ob registraciji svoje dejavnosti npr. preko ene izmed točk eVEM.
7. Komu se splača ugotavljati davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčno osnovo z normiranimi odhodki se splača uporabljati vsem tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost in sicer težko dosegajo več kot 70% davčno priznanih odhodkov (npr. storitvena dejavnost), težko koristijo davčne olajšave (ne zaposlujejo, ne vlagajo v razvoj, nimajo dodatnih vlaganj) in je njihova davčna osnova obremenjena z več kot 20 % davčno stopnjo. Glede na različno naravo in posebnosti poslovanja vsakega davčnega zavezanca, si mora izračun sedanjih in potencialnih obremenitev po eni ali drugi osnovi ugotoviti davčni zavezanec sam.
8. Ali lahko obstoječi s.p. spremeni način ugotavljanja davčne osnove?
Tudi že registrirani s.p. lahko spremeni način ugotavljanja davčne osnove, če svojo odločitev v zakonskem roku sporoči DURS. Vsak s.p., ne glede na to ali je do sedaj ugotavljal davčno osnovo z normiranimi odhodki ali na podlagi dejanskih prihodkov in priznanih odhodkov sam presodi koliko olajšav je lahko koristil in kakšna je bila njegova davčna obremenitev do sedaj ter se na podlagi tega odloči za pavšalno obdavčitev ali pa preide na »klasičen« način ugotavljanja davčne osnove (z dejanskimi prihodki in priznanimi odhodki).
9. Je lahko normiranec tudi popoldanski s.p.?
Tudi pri normirancih se lahko koristijo vse oblike registracije dejavnosti – torej kot samozaposlitev v obliki opravljanja samostojne dejavnosti, kot opravljanje edine dejavnosti ali kot »popoldanski s.p.«, kot oblika izvajanja dopolnilne dejavnosti ob sicer redni zaposlitvi, upokojitvi, ipd.
10. So spremembe tudi pri izplačevalcih dohodkov normirancem?
V skladu s Pojasnilom DURS, št.: 4212-1358/2013-1-(01-640-03) normiranec sam izpolnjuje svoje davčne obveznosti in obveznosti iz naslova plačila prispevkov, kar pomeni, da izplačevalci dohodkov, ki so morali pred uveljavitvijo novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti, izračunati in odtegniti davčni odtegljaj, s 1. 1. 2013 za normirce več ne obračunajo in davčnemu organu več ne predlagajo obračuna davčnega odtegljaja – REK 2, temveč zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, dohodek izplačajo v bruto znesku.
11. Kako normiranec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije davka?
S.p. poravna svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije dohodnine mesečno do 10. v mesecu za minuli mesec na podlagi ugotovljene akontacije dohodnine po zadnjem predloženem davčnem obračunu, pri novoustanovljenih s.p. pa na podlagi planirane davčne osnove ob priglasitvi, če predvidena letna akontacija presega 400 evrov, sicer pa v četrtletnih obrokih. Obroke akontacije oziroma obveznost dohodnine od dohodka iz dejavnosti zavezanci »normiranci« vplačujejo v proračun države: SI56 0110 0888 1000 030, s sklicem SI19 DŠ zavezanca-40002.
12. Kako samostojni podjetniki izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova plačila prispevkov?
V letu 2013 s.p. plačujejo prispevke od zavarovalnih osnov določenih v skladu s 209. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), že v letu 2014 pa bodo plačevali prispevki od zavarovalnih osnov določenih z 145. členom ZPIZ-2 (minimalno od osnove v višini 60 % povprečne plače v RS). S.p. plačuje prispevke sam in sicer do 15. v mesecu za minuli mesec, četudi ta mesec ni dosegel nobenih dohodkov. Ob plačilu prispevkov samozaposleni s.p. tudi izpolni ustrezen obrazec preko sistema eDavki.
Popoldanski s.p., torej tisti, katerim izvajanje dejavnosti ni edini vir dohodkov, plačuje pavšalne prispevke v skupnem znseku 36,69 evra in sicer:
na ZPIZ , znesek 32,14 nakaže na račun SI56 0110 0888 2000 003, s sklicem SI 19, vaša davčna številka – 44008
na ZZZS , znesek 4,55 nakaže na račun SI56 0110 0888 3000 073, s sklicem SI 19, vaša davčna številka – 45004
vendar pa mu preko sistema eDavki ni potrebno tudi posredovati obračuna oz. obrazca, ker zanj le-ta ni predviden.
Pri izvajanju popoldanskega s.p. upokojenca le-ti plačujejo poleg pavšalnega zneska za ZPIZ, polni znesek prispevkov za potrebe zdravstvenega zavarovanja, ki v trenutku nastanka članka znaša 105,40 evra, glede na čas izvajanja dodatne dejavnosti pa se jim v skladu s 3. odstavkom 116. člena ZPIZ-2 lahko izplačuje sorazmerna pokojnina.
13. So za novoustanovljene s.p. predvidena kakšne ugodnosti pri plačilu dajatev?
V skladu s 430. členom ZPIZ-2 bodo novo ustanovljeni samozaposleni s.p. (zavarovani na podlagi 15. člena ZPIZ-2) od 1. 7. 2013 v prvih 12 mesecih oproščeni plačila 50 % prispevkov, v drugih 12 mesecih delovanja pa v višini 30 % prispevkov.
Vir:Podjetniški portal
Re: delodajalec želi da odprem s.p.
Domnevam - enako kot katarina - , da je namen, da ostane še vedno zaposlen z minimalcem, višek pa bi mu šef namesto kot dosedaj na črno ( na roko) plačeval na popoldanski sp-normirc, kar bi bila najugodnejša varianta za oba.
Očitno v tem primeru ne gre za v teh časih običajen pritisk delodajalcev na zaposlenega, da naj da odpoved in odpre redni sp (o čemer je pisala ga. slovan), ampak je šef fer. Upam, da se ne motim. lp
Očitno v tem primeru ne gre za v teh časih običajen pritisk delodajalcev na zaposlenega, da naj da odpoved in odpre redni sp (o čemer je pisala ga. slovan), ampak je šef fer. Upam, da se ne motim. lp