Spoštovani,
prosim za pomoč pri mojem vprašanju v nadaljevanju.
Ali je zakonsko dovoljeno, da bi slovensko podjetje imelo svoje računovodstvo/knjigovodstvo izven Republike Slovenije...(npr. na Hrvaškem ali v Avstriji)?
Oziroma, da slovensko podjetje (d.o.o.) svoje poslovne knjige in evidence vodi v tujini?
Če možnost obstaja - ali je potrebno o tem koga obvestiti oz. upoštevati kakšne druge posebnosti?
Že vnaprej se vam zahvaljujem za vašo pomoč in odgovor!
Računovodstvo oz. knjigovodstvo v tujini
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Računovodstvo oz. knjigovodstvo v tujini
Če možnost obstaja - ali je potrebno o tem koga obvestiti ?
če možnost obstaja (glede na deklarirano prost pretok storitev v EU domnevam, da ja), potem je treba (kakor nasploh) obvestiti durs, kje se knjige vodijo. lp
če možnost obstaja (glede na deklarirano prost pretok storitev v EU domnevam, da ja), potem je treba (kakor nasploh) obvestiti durs, kje se knjige vodijo. lp
Re: Računovodstvo oz. knjigovodstvo v tujini
Pozdravljeni,
ali lahko iz Zakona o davčnem postopku (31. in 32. člen) sklepam, da ima lahko slovensko podjetje, svoje računovodstvo v tujini?
Informacije in dokumentacija
31. člen
(obveznost dokumentiranja)
(1) Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.
(2) Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku tega člena, so za namene iz prvega odstavka tega člena dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Plačniki davka iz 58. člena tega zakona so dolžni voditi evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
32. člen
(hranjenje in vodenje dokumentacije)
(1) Dokumenti in evidence (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) iz 31. člena tega zakona se morajo za namene iz prvega odstavka 31. člena tega zakona v fizični oziroma elektronski obliki hraniti do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanašajo, če s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju ni drugače določeno.
(2) Če se dokumentacija hrani v elektronski obliki, je treba v obdobju iz prvega odstavka tega člena, davčnemu organu zagotoviti dostop do tako shranjenih podatkov brez povzročanja neupravičenih dodatnih stroškov, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo,
– podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti,
– iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema in
– uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporočil.
(3) Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, morajo osebe iz 31. člena tega zakona o tem obvestiti davčni organ v roku deset dni od dneva, ko začne dokumentacijo voditi ali hraniti. Na zahtevo davčnega organa morajo predložiti dokumentacijo davčnemu organu na območju Republike Slovenije v roku in kraju, ki ga določi davčni organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa predložijo verodostojne prepise.[/b]
(4) Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, mora oseba iz 31. člena tega zakona na zahtevo pristojnega davčnega organa, v roku, ki ga ta določi, predložiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane dokumentacije. V primeru, da ta oseba ne predloži prevedenega dokumenta v določenem roku, davčni organ naroči prevod na njegove stroške.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko z zakonom o obdavčenju za posamične primere določijo drugačna pravila hrambe in vodenja dokumentacije v tujini oziroma v tujem jeziku.
(6) Oseba iz 31. člena tega zakona, ki preneha, ali njen pravni naslednik, mora ob prenehanju davčni organ obvestiti, kje se hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo.
ali lahko iz Zakona o davčnem postopku (31. in 32. člen) sklepam, da ima lahko slovensko podjetje, svoje računovodstvo v tujini?
Informacije in dokumentacija
31. člen
(obveznost dokumentiranja)
(1) Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.
(2) Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku tega člena, so za namene iz prvega odstavka tega člena dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Plačniki davka iz 58. člena tega zakona so dolžni voditi evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
32. člen
(hranjenje in vodenje dokumentacije)
(1) Dokumenti in evidence (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) iz 31. člena tega zakona se morajo za namene iz prvega odstavka 31. člena tega zakona v fizični oziroma elektronski obliki hraniti do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanašajo, če s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju ni drugače določeno.
(2) Če se dokumentacija hrani v elektronski obliki, je treba v obdobju iz prvega odstavka tega člena, davčnemu organu zagotoviti dostop do tako shranjenih podatkov brez povzročanja neupravičenih dodatnih stroškov, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo,
– podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti,
– iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema in
– uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporočil.
(3) Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, morajo osebe iz 31. člena tega zakona o tem obvestiti davčni organ v roku deset dni od dneva, ko začne dokumentacijo voditi ali hraniti. Na zahtevo davčnega organa morajo predložiti dokumentacijo davčnemu organu na območju Republike Slovenije v roku in kraju, ki ga določi davčni organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa predložijo verodostojne prepise.[/b]
(4) Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, mora oseba iz 31. člena tega zakona na zahtevo pristojnega davčnega organa, v roku, ki ga ta določi, predložiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane dokumentacije. V primeru, da ta oseba ne predloži prevedenega dokumenta v določenem roku, davčni organ naroči prevod na njegove stroške.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko z zakonom o obdavčenju za posamične primere določijo drugačna pravila hrambe in vodenja dokumentacije v tujini oziroma v tujem jeziku.
(6) Oseba iz 31. člena tega zakona, ki preneha, ali njen pravni naslednik, mora ob prenehanju davčni organ obvestiti, kje se hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo.
Re: Računovodstvo oz. knjigovodstvo v tujini
Vodenje poslovnih knjig obravnavajo SRS-ji, nekaj določb najdete v ZGD-ju, v ostalih zakonih (predvsem v Zakonu o davčnem postopku) pa kolikor podrobneje določajo način predlaganja dokumentacije/knjig za njihove potrebe - davčni postopek.
Oseba, ki vodi poslovne knjige (računovodski servis!!) je lahko kjerkoli, vendar pa mora voditi knjige na način kot je predpisan v Sloveniji in seveda morate to sporočiti tudi davčnemu organu, ki te podatke zbira v davčnem registru (obrazec DR-04). To pomeni vodenje poslovnih knjig predvsem v slovenskem jeziku in v EUR ter z uporabo kontnega okvirja, ki ga sestavi inštitut za revizijo in je objavljen v Uradnem listu. Če je to temeljno načelo, potem se 32. člen Zdavp ne nanaša na ta del, saj govori le o vodenju in hrambi dokumentacije in ne poslovnih knjig. Zato menim, da se to predvsem nanaša na dokumentacijo in hrambo te dokumentacije v primerih poslovnih enot v tujini in ne na vodenje poslovnih knjig slovenskega podjetja v tujini (kot računovodski servis npr.). Da je temu tako se navezuje tudi navedba: če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče........ Predpisi v tujini se lahko nanašajo zgolj na našo poslovno enoto v tujini (saj posluje na podlagi zakonodaje države, v kateri ima svoj sedež), ne pa na "matično podjetje" v Sloveniji. Vsa poslovna dokumentacija slovenskega podjetja (ki je bila osnova za vnos v poslovne knjige) , vključno s poslovnimi knjigami tega podjetja, je last slovenskega podjetja in to v izvirniku in ne kot verodostojni prepis. Za dokumentacijo (knjigovodske listine) pa na splošno velja, da so lahko tudi v tujem jeziku (SRS 21. ne opredeljuje njihovo izdajanje ali prejemanje zgolj v slovenščini).
Zakonska podlaga:
Zakon o davčnem postopku
(3) Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, morajo osebe iz 31. člena tega zakona o tem obvestiti davčni organ v roku deset dni od dneva, ko začne dokumentacijo voditi ali hraniti.
Na zahtevo davčnega organa morajo predložiti dokumentacijo davčnemu organu na območju
Republike Slovenije v roku in kraju, ki ga določi davčni organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa predložijo verodostojne prepise.
(4) Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, mora oseba iz 31. člena tega zakona na zahtevo pristojnega davčnega organa, v roku, ki ga ta določi, predložiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane dokumentacije. V primeru, da ta oseba ne predloži prevedenega dokumenta v določenem roku, davčni organ naroči prevod na njegove stroške.
SRS 22.10. Kontni načrt za glavno knjigo se zasnuje na kontnem okviru, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo, da bi bila osnovna razporeditev kontov pri vseh podjetjih enotna. Podjetje ga lahko razčleni za svoje potrebe.
.
.
Kontni okvir predpisuje razrede kontov in skupine kontov, kar zadošča potrebam pri sestavljanju bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Razredi kontov upoštevajo opravilnostno (funkcionalno) razporeditev, ki povezuje sestavine finančnega računovodstva in stroškovnega računovodstva v enotno ureditev.
SRS 22.12. Podjetje vodi poslovne knjige po kontnem načrtu, ki ga za svoje potrebe izdela sámo na podlagi ustreznega kontnega okvira, lahko pa Slovenski inštitut za revizijo zanj izdela priporočilo.
SRS 22.13.: Poslovne knjige se na območju Republike Slovenije vodijo v slovenščini in v evrih. Če se poslovne knjige poslovne enote slovenskega podjetja v tujini vodijo v tujini, se poročajočemu podjetju podatki iz teh knjig dostavljajo vsaj na zadnji dan poslovnega leta. Najmanjši obseg teh podatkov je enak obsegu, ki ustreza postavkam računovodskih izkazov po SRS. Če se SRS in predpisi države, v kateri je poslovna enota, razlikujejo, se postavke, ki se vnašajo v poslovne knjige poročajočega podjetja, izkazujejo v skladu s SRS. Zneski v tujih valutah se preračunajo v evre po srednjem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan obdobja, za katero se dostavljajo podatki.
Iz vsega tega je sklepati, da vam lahko vodi poslovne knjige tudi nekdo v tujini, pri čemer mora upoštevati slovensko zakonodajo - uporaba slovenskega jezika, denarna enota EUR, uporaba kontnega načrta kot je prepisan v Sloveniji, upoštevanje pravil gotovinskega poslovanja iz Zdavp, dajanja podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig za potrebe davčnega postopka itd......
lp
Oseba, ki vodi poslovne knjige (računovodski servis!!) je lahko kjerkoli, vendar pa mora voditi knjige na način kot je predpisan v Sloveniji in seveda morate to sporočiti tudi davčnemu organu, ki te podatke zbira v davčnem registru (obrazec DR-04). To pomeni vodenje poslovnih knjig predvsem v slovenskem jeziku in v EUR ter z uporabo kontnega okvirja, ki ga sestavi inštitut za revizijo in je objavljen v Uradnem listu. Če je to temeljno načelo, potem se 32. člen Zdavp ne nanaša na ta del, saj govori le o vodenju in hrambi dokumentacije in ne poslovnih knjig. Zato menim, da se to predvsem nanaša na dokumentacijo in hrambo te dokumentacije v primerih poslovnih enot v tujini in ne na vodenje poslovnih knjig slovenskega podjetja v tujini (kot računovodski servis npr.). Da je temu tako se navezuje tudi navedba: če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče........ Predpisi v tujini se lahko nanašajo zgolj na našo poslovno enoto v tujini (saj posluje na podlagi zakonodaje države, v kateri ima svoj sedež), ne pa na "matično podjetje" v Sloveniji. Vsa poslovna dokumentacija slovenskega podjetja (ki je bila osnova za vnos v poslovne knjige) , vključno s poslovnimi knjigami tega podjetja, je last slovenskega podjetja in to v izvirniku in ne kot verodostojni prepis. Za dokumentacijo (knjigovodske listine) pa na splošno velja, da so lahko tudi v tujem jeziku (SRS 21. ne opredeljuje njihovo izdajanje ali prejemanje zgolj v slovenščini).
Zakonska podlaga:
Zakon o davčnem postopku
(3) Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, morajo osebe iz 31. člena tega zakona o tem obvestiti davčni organ v roku deset dni od dneva, ko začne dokumentacijo voditi ali hraniti.
Na zahtevo davčnega organa morajo predložiti dokumentacijo davčnemu organu na območju
Republike Slovenije v roku in kraju, ki ga določi davčni organ. Če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa predložijo verodostojne prepise.
(4) Če dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, mora oseba iz 31. člena tega zakona na zahtevo pristojnega davčnega organa, v roku, ki ga ta določi, predložiti na lastne stroške overjene prevode zahtevane dokumentacije. V primeru, da ta oseba ne predloži prevedenega dokumenta v določenem roku, davčni organ naroči prevod na njegove stroške.
SRS 22.10. Kontni načrt za glavno knjigo se zasnuje na kontnem okviru, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo, da bi bila osnovna razporeditev kontov pri vseh podjetjih enotna. Podjetje ga lahko razčleni za svoje potrebe.
.
.
Kontni okvir predpisuje razrede kontov in skupine kontov, kar zadošča potrebam pri sestavljanju bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Razredi kontov upoštevajo opravilnostno (funkcionalno) razporeditev, ki povezuje sestavine finančnega računovodstva in stroškovnega računovodstva v enotno ureditev.
SRS 22.12. Podjetje vodi poslovne knjige po kontnem načrtu, ki ga za svoje potrebe izdela sámo na podlagi ustreznega kontnega okvira, lahko pa Slovenski inštitut za revizijo zanj izdela priporočilo.
SRS 22.13.: Poslovne knjige se na območju Republike Slovenije vodijo v slovenščini in v evrih. Če se poslovne knjige poslovne enote slovenskega podjetja v tujini vodijo v tujini, se poročajočemu podjetju podatki iz teh knjig dostavljajo vsaj na zadnji dan poslovnega leta. Najmanjši obseg teh podatkov je enak obsegu, ki ustreza postavkam računovodskih izkazov po SRS. Če se SRS in predpisi države, v kateri je poslovna enota, razlikujejo, se postavke, ki se vnašajo v poslovne knjige poročajočega podjetja, izkazujejo v skladu s SRS. Zneski v tujih valutah se preračunajo v evre po srednjem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan obdobja, za katero se dostavljajo podatki.
Iz vsega tega je sklepati, da vam lahko vodi poslovne knjige tudi nekdo v tujini, pri čemer mora upoštevati slovensko zakonodajo - uporaba slovenskega jezika, denarna enota EUR, uporaba kontnega načrta kot je prepisan v Sloveniji, upoštevanje pravil gotovinskega poslovanja iz Zdavp, dajanja podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig za potrebe davčnega postopka itd......
lp
Re: Računovodstvo oz. knjigovodstvo v tujini
Pozdravljeni,
najlepša hvala za tako izčrpen odgovor. Zelo ste mi pomagali!
Lep dan!
najlepša hvala za tako izčrpen odgovor. Zelo ste mi pomagali!
Lep dan!