Zaloga materijala

[@ROSANA]

Pozdravljeni
Smo manjše podjetje, ki se ukvarja z primarno predelavo lesa. Kupujemo hlodovino in prodajamo rezan les.
Za preračun porabljenega materiala vsak mesec seštejem količino prodanega rezanega lesa in preračunam s faktorjem. Nato knjižim 3000/3100 in 3100/4000.
Ampak trenutno smo z zalogo na ničli. V materialnem knjigovodstvu pa mi zaloga še vedno ostaja. In to velika. Potrebno bo narediti inventuro in knjižiti razliko.
Razlika se pojavlja, ker faktor preračuna ni pravi.
Zanima me:
Se faktor lahko med letom spremeni, zaradi sprememb v proizvodnji in s tem večjih izgub?
Kako sploh ugotoviti pravi faktor preračuna? kakšnega uporabljate vi??
Kako to utemeljiti?
Kako utemeljiti, zakaj so take inventurne razlike?

Upam, da mi bo kdo znal pomagati
hvala in l.p.

[sm]

Preverite pravilnost faktorja, ki je odvisen od kvalitete vhodne surovine, od izkoristka pri rezanju (znanje delavcev), dimenzij končnega izdelka...

[@ROSANA]

Saj to vem, da faktor ni pravi.
Izkoristek je lahko od 50% do 75%, odvisno tudi od stroja in od vseh parametrov, ki ste jih našteli. Treba je določiti oz. ugotoviti povprečen izkoristek. Ampak kako? To ni tako enostavno.(snovi in parametrov ter preračunov za celo diplomsko nalogo )
Poskusili smo preračunati za nazaj, če bi bil izkoristek manjši in kolikšen, bi moral biti, da bi bilo knjigovodsko stanje primerljivo dejanskemu. Ker natančnega izračuna s povprečnim faktorjem izkoristka pač ni mogoče doseči.

Zato pa sprašujem, če se lahko in na podlagi česa(sklep...?)spremeni?

[Mirko Zbačnik]

Mogoče bi porabo ugotovili s popisom konec nekega obdobja (teden, mesec... leto)? Težko je porabo preračunati s faktorjem, ker je lahko preveč "idealen" , ali pa tudi ne - je le ocena.

Konec leta morate narediti inventurni popis zalog in tako ugotovite manjko, ga obravnavate in ugotovite vzrok.. Les nk kar "izpuhtel", temveč ste ga porabili.

[Mirko Zbačnik]

Verjetno je pa merjenje porabljene hlodovine sproti, pred samim razrezom precej zamudno... A tudi tu bi eventualno prišle razlike, toda minimalne?

Ob pevzemu lesa ga zagotovo izmerite preden ga skladiščite.

[@ROSANA]

Če bi hoteli ugotoviti dejanski izkoristek, bi morali vsak hlod pred razrezom zmeriti. Seveda, saj ga, saj ga kupimo po m3 in ne na kilogram
Po razrezu pa zmeriti še ves razrezan les(tudi to storimo, ampak ne dejansko za vsak posamezen hlod posebej, ampak ko je pošiljka za kupca pripravljena) in tu je že prvi problem, ker les se vedno prodaja z nadmero-kar pomeni da je dejanska mera večja, kot pa fakturirana(to je pravilo pri vseh, ker se les osuši)
Potem bi morali upoštevati vse stranske produkte-žagovino, sekance, lubje, žamanje...te produkte(ki se prodajajo po toni) pretvoriti(???) v m3 in potem izračunati.
Ampak to bi bilo za vsak hlod drugače, ker ni vedno isti hlod in ni vedno ista dimenzija rezanega lesa.
Da skrajšam-nemogoče!
Treba je določiti en sprejemljiv faktor, vem da to vsi počnejo, ker drugače ne gre....
Zanima me kakšnega uporabljajo drugi, da se jim(po domače povedano) izide.
Zanima me, če se npr. lahko sprejme sklep(po opravljeni inventuri npr.), da se je zaradi uvedbe novih strojev z drugačnim načinom odreza in s tem posledično z manjšim izkoristkom, spremeni faktor izkoristka lesa?