Lastnik je iz podjetja izplačeval denar, sebi kot fizični osebi v obliki posojila. Sedaj želi, del teh posojil na kontu 9 ( so dolgoročna) preoblikovati v rezervacije za pokrivanje bodočih izgub v letu 2014.
Prodal bo namreč vrednostne papirje iz katerih pričakuje kar nekaj izgube.
Kako bi vi poknjižili te dogodke? Preoblikovanje posojila v rezervacije za pokrivanje izgube.
Knjiženje rezervacij za pokrivanje bodočih izgub
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Knjiženje rezervacij za pokrivanje bodočih izgub
Najprej razčistimo to: iz podjetja je izplačeval (NAKAZOVAL) fizični osebi kot posojilo: če pravilno razumem je s tem nastala terjatev podjetja do te fizične osebe (dolgoročno dano posojilo). Ali pa ste vprašanje postavili premalo natančno!silva11 napisal/-a:Lastnik je iz podjetja izplačeval denar, sebi kot fizični osebi v obliki posojila. Sedaj želi, del teh posojil na kontu 9 ( so dolgoročna)
lp
Re: Knjiženje rezervacij za pokrivanje bodočih izgub
Se oproščam Slovan, niti sama nisem imela vseh podatkov. Ker so mi prinesli samo bilanco iz AJpesa in nobene analitike, ker jim je prejšnji računovodja ni dal, sami pa ne znajo ravno obrazložiti vsega.slovan napisal/-a:Najprej razčistimo to: iz podjetja je izplačeval (NAKAZOVAL) fizični osebi kot posojilo: če pravilno razumem je s tem nastala terjatev podjetja do te fizične osebe (dolgoročno dano posojilo). Ali pa ste vprašanje postavili premalo natančno!silva11 napisal/-a:Lastnik je iz podjetja izplačeval denar, sebi kot fizični osebi v obliki posojila. Sedaj želi, del teh posojil na kontu 9 ( so dolgoročna)
lp
No kar sem gledala za nazaj, je v bistvu ravno obratno. Fizična oseba - družbeniki so doo-jo posojali denar za tekoče likvidne posle. V bistvu je obveznost do fizične osebe. V bilanci za leto 2013 se nahaja na kontih 9...nimam pa analitike.
Re: Knjiženje rezervacij za pokrivanje bodočih izgub
Računovodski standardi ne poznajo pojma oblikovanja rezervacij za bodoče izgube. Terjatev iz posojil, ki so jih dali družbeniki lahko ti spremenijo v stvarni vložek - sprememba družbene pogodbe, pri čemer se ne poveča osnovni kapital temveč se prenese v kapitalske rezerve (presežek kapitala).
Če pa družbena pogodba omogoča naknadna vplačila, pa se podobno kot sprememba posojila v stvarni vložek, posojilo "spremeni" v kapitalske rezerve (nedenarna vplačila).
Copy zakonodaje:
Zakon o gospodarskih družbah:
491. člen
(naknadna vplačila)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg
osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v denarni ali
nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni obliki se smiselno uporabljajo določbe tretjega
odstavka 475. člena tega zakona. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o naknadnih
vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep morajo družbeniki sprejeti soglasno.
(2) Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek.
(3) Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.
3. odstavek 475. člena:
(3) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.
lp
Če pa družbena pogodba omogoča naknadna vplačila, pa se podobno kot sprememba posojila v stvarni vložek, posojilo "spremeni" v kapitalske rezerve (nedenarna vplačila).
Copy zakonodaje:
Zakon o gospodarskih družbah:
491. člen
(naknadna vplačila)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg
osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v denarni ali
nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni obliki se smiselno uporabljajo določbe tretjega
odstavka 475. člena tega zakona. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o naknadnih
vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep morajo družbeniki sprejeti soglasno.
(2) Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek.
(3) Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.
3. odstavek 475. člena:
(3) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.
lp
Re: Knjiženje rezervacij za pokrivanje bodočih izgub
Hvala Slovan, saj se mi je zdelo da ne bo šlo tako zlahka. Oni bi radi da to na vsak način poknjižim, ker morajo oddati četrtletno bilanco na banko.