službena pot - povračilo potnih stroškov

[And1]

Ali zaposlena oseba, ki nima vozniškega izpita, ni upravičena do povrnitve potnih stroškov za službeno pot?
Delodajalec pravi, da bi bil v tem primeru v prekršku.

Natančnejši opis:
Delodajalec je na službeno pot v tujino poslal zaposleno, ki nima vozniškega izpita. Delodajalec je kril stroške letalske karte, prevoza na Brnik pa ne, ker je zaposleno tja peljala neka tretja oseba. Odgovor delodajalca je bil, da se kilometrina sme povrniti le tistim, ki gredo s svojim lastnim avtomobilom, v nasprotnem primeru potrebuje kot dokazilo za povrnitev stroškov račun taksista ali drugega komercialnega transferja (račun izvajalca pa lahko dobiš le, če si njihovo uslugo dejansko koristil in plačal).
Drugo zaposleno osebo (sodelavko) je na letališče prav tako peljala bližnja oseba s svojim avtom in jo tudi prišla iskat, saj je finančno manj smiselno puščati avto parkiran nekaj dni na letališču. Tej sodelavki so povrnili kilometrino, ker vozniški izpit ima in se je teoretično torej lahko pripeljala s svojim lastnim vozilom, vendar ji niso povrnili realne vrednosti kilometrov od delovnega mesta do Brnika, temveč jo je morala preračunati tako, da je bil končni znesek enak najcenejšemu ponudniku transferja (v tem primeru GoOpti, ki stane iz Ljubljane do Brnika in nazaj 18 evrov). Delodajalcu je pri tem morala posredovati registracijsko številko moževega avtomobila, ki tu šteje kot družinski, torej lasten avto.
Prva zaposlena, ki naj ji ne bi pripadala nikakršna povrnitev stroškov, se je pritožila, zato je delodajalec njeni sodelavki nakazal dvakratni znesek potnih stroškov, torej 2x 18 evrov, ta sodelavka pa je nato dvignila denar s svojega računa in ji prinesla 18 evrov.
Obe sta zaposleni na delovnem mestu, za katero vozniški izpit ni zahtevan ali potreben.
Ali je takšno ravnanje delodajalca pravilno?