Pozdrav,
torej delam v informatiki kjer imam podpisano individualno pogodbo kjer v glavi piše, da je narejena po zakonih ZDR-2.
Navedeno imam tudi osnovno bruto mesečno plačo. (torej bruo plača je plača brez dodatkov).
Zanima me kako je z dodatkom na delovno dobo pri individualni pogodbi?
Delodajalec trdi, da nam dodatek na delovno dobo ne pripada.
Na izplačilni listi tudi ni postavke o delovni dobi (je samo koliko let in dni je nekdo zaposlen).
Ker ne poznam stvari me zanima kako je s tem?
Ali je delodajalec dolžan izplačevati dodatek na delovno dobo ali ne?
Ali delovna doba pripada le če ima delavec kolektivno pogodbo o zaposlitvi?
Baje smo imeli tudi 2 leti nazaj inšpekcijo (delovno inšpekcijo), ki pri pogodbah ni zaznala nepravilnosti?!?
Sicer ne vem če so preverjali tudi plačilne liste..
mi lahko kdo razloži?
Dodatek na delovno dobo - individualna pogodba (da ali ne)
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Dodatek na delovno dobo - individualna pogodba (da ali n
Kakšna informacija?
našel sem recimo tole:
Delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti. Zanima ga, ali se lahko na podjetniški ravni dogovori dodatek za delovno dobo v višini 0,3 % za vsako leto pri zadnjem delodajalcu.
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/2013), ki je v veljavi od 12. aprila 2013, v 1. odstavku 129. členu določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo. ZDR-1 v 2. odstavku istega člena določa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. ZDR-1 nadalje v 222. členu določa, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
Glede na to, da iz 1. odstavka 129. člena izhaja, da dodatek za delovno dobo pripada vsakemu delavcu (razen tistemu, ki še ni dopolnil zadostnega števila let delovne dobe), je potrebno v primeru, da delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, višino dodatka določi določiti pri delodajalcu (v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, pogodbah o zaposlitvi).
Pri delodajalcu se tako določi, ali bo podlaga za dodatek skupne delovna doba ali delovna doba pri delodajalcu ter tudi sam odstotek dodatka (ali bo dodatek znašal, 0,1%, 0,2%...). Vendar pa je potrebno paziti na že omenjeno varovalko iz 222. člena ZDR-1. Iz določb tega člena namreč izhaja, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek. Ta pravica se lahko dogovori drugače (tudi za delavce manj ugodno), vendar zgolj s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ker kolektivne pogodbe dejavnosti v tem primeru ni, se ta pravica ne more za delavce dogovoriti manj ugodno. Velja torej, da vsi tisti delavci, ki so imeli ob uveljavitvi tega zakona (t.j. 12.4.2013) dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek.
našel sem recimo tole:
Delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti. Zanima ga, ali se lahko na podjetniški ravni dogovori dodatek za delovno dobo v višini 0,3 % za vsako leto pri zadnjem delodajalcu.
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/2013), ki je v veljavi od 12. aprila 2013, v 1. odstavku 129. členu določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo. ZDR-1 v 2. odstavku istega člena določa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. ZDR-1 nadalje v 222. členu določa, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
Glede na to, da iz 1. odstavka 129. člena izhaja, da dodatek za delovno dobo pripada vsakemu delavcu (razen tistemu, ki še ni dopolnil zadostnega števila let delovne dobe), je potrebno v primeru, da delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, višino dodatka določi določiti pri delodajalcu (v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, pogodbah o zaposlitvi).
Pri delodajalcu se tako določi, ali bo podlaga za dodatek skupne delovna doba ali delovna doba pri delodajalcu ter tudi sam odstotek dodatka (ali bo dodatek znašal, 0,1%, 0,2%...). Vendar pa je potrebno paziti na že omenjeno varovalko iz 222. člena ZDR-1. Iz določb tega člena namreč izhaja, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek. Ta pravica se lahko dogovori drugače (tudi za delavce manj ugodno), vendar zgolj s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ker kolektivne pogodbe dejavnosti v tem primeru ni, se ta pravica ne more za delavce dogovoriti manj ugodno. Velja torej, da vsi tisti delavci, ki so imeli ob uveljavitvi tega zakona (t.j. 12.4.2013) dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek.
Re: Dodatek na delovno dobo - individualna pogodba (da ali n
Pravi naslov za info:
delovna inšpekcija ali neposredno ministrstvo za delo (danes še ne!). lp
delovna inšpekcija ali neposredno ministrstvo za delo (danes še ne!). lp
Re: Dodatek na delovno dobo - individualna pogodba (da ali n
Me čudi, da ne morem tukaj recimo dobiti odgovora 
no bom poklical na ministrstvo za delo ...
no bom poklical na ministrstvo za delo ...
Re: Dodatek na delovno dobo - individualna pogodba (da ali n
Počakaj vsaj na navaden delovni dan, preden se začneš čuditi, da ni odgovora.
Celo računovodje, kaj šele kadroviki čez praznike ne visijo na spletu...
Celo računovodje, kaj šele kadroviki čez praznike ne visijo na spletu...