Pozdravljeni.
D.o.o. je v letu 2016 najel kredit, s katerim je nabavljal osnovna sredstva za podjetje, nekaj so porabili za obratna sredstva, nekaj za poplačilo terjatev... Poleg naštetega je bil s kreditnimi sredstvi poplačan tudi osebni (stanovanjski) kredit lastnika d.o.o.-ja. Ker je banka pač takrat zahtevala dobro zavarovanje kredita, se je (s hipoteko) "vsedla" na stanovanjski objekt lastnika, s tem, da je poplačala lastnikov osebni stanovanjski kredit. Kot je logično, obroke za kredit na d.o.o.-ju plačuje d.o.o. Lastnik je torej (tudi) za potrebe podjetja zastavil svoje osebno premoženje (stanovanjsko hišo). Kolegi pravijo, da je potrebno med lastnikom in podjetjem skleniti pogodbo, v kateri se bo določilo, na kakšen način bo lastnik odplačeval svoj "dolg" do podjetja, saj mu sedaj podjetje dejansko odplačuje stanovanjski kredit (poenostavljeno). Na drugi strani pa lastnik (ne samo s svojim vložkom) s svojim osebnim premoženjem jamči za podjetje.
Obstaja še kakšna druga varianta, da se zadeva uredi?
Terjatev do lastnika d.o.o.
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Terjatev do lastnika d.o.o.
Ker je banka za del kredita d.o.o-ju poplačala lastnikov kredit, predstavlja ta znesek terjatev do lastnika. Lahko to poimenujete kot posojilo dano lastniku (saj je d.o.o. poplačal njegov kredit pri banki). In ker je to posojilo povezani osebi veljajo vsa "pravila" iz zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; Zakona o dohodnini. Na drugi strani pa je treba v skladu z oblagacijskim zakonikom določiti pogoje: obrestna mera; rok vračila kredita...
Hipoteka na stanovanjsko hišo lastnika nima nobenega vpliva na izkazano terjatev in pod kakšnimi pogoji je potrebno to "terjatev zapreti/odplačati). Prvotna hipoteka je bila povezana s stanovanjskim kreditom fizične osebe; druga hipoteka pa s kreditom danemu d.o.o.-ju, katerega lastnik je ta ista fizična oseba.
lp
Hipoteka na stanovanjsko hišo lastnika nima nobenega vpliva na izkazano terjatev in pod kakšnimi pogoji je potrebno to "terjatev zapreti/odplačati). Prvotna hipoteka je bila povezana s stanovanjskim kreditom fizične osebe; druga hipoteka pa s kreditom danemu d.o.o.-ju, katerega lastnik je ta ista fizična oseba.
lp
-
Marjeta1980
- Novinec
- Prispevkov: 2
- Pridružen: 15 Feb 2018, 10:03
Re: Terjatev do lastnika d.o.o.
Odlično, hvala.
Pri oblikovanju posojilne pogodbe imamo kot podjetje proste roke? V smislu določil o vračilu (število obrokov, časovna omejitev - 1. in zadnji obrok).
Kolikor mi je jasno, naj bi bila obrestna mera v tem posojilu (podjetje - direktor) enaka oziroma nikakor ne nižja kot je bila določena v osnovni kreditni pogodbi (banka - podjetje). Imam prav?
Direktor lahko, recimo, reče, da želi to posojilo odplačati v 300 obrokih... in če se podjetje s tem strinja, je potem to v redu? Če se strinjata obe strani, potem (po mojem) je.
Pri oblikovanju posojilne pogodbe imamo kot podjetje proste roke? V smislu določil o vračilu (število obrokov, časovna omejitev - 1. in zadnji obrok).
Kolikor mi je jasno, naj bi bila obrestna mera v tem posojilu (podjetje - direktor) enaka oziroma nikakor ne nižja kot je bila določena v osnovni kreditni pogodbi (banka - podjetje). Imam prav?
Direktor lahko, recimo, reče, da želi to posojilo odplačati v 300 obrokih... in če se podjetje s tem strinja, je potem to v redu? Če se strinjata obe strani, potem (po mojem) je.
Re: Terjatev do lastnika d.o.o.
Praviloma obrestna mera ne more biti nižja kot velja za obrestne mere med povezanimi osebami.
Ker pa izvira terjatev iz najetega kredita d.o.o. pri banki (poplačilo stanovanjskega kredita), bi morala biti obrestna mera enaka obrestni meri tega kredita.
Ročnost kredita: enaka ročnosti kredita, ki ga je d.o.o. prejela od banke oziroma (to je moje mnenje) enaka ročnosti kredita iz stanovanjske pogodbe.
Davčne pasti: podjetje plačuje obresti v višini določeni v pogodbi in te obresti predstavljajo odhodek. Vendar je del tega kredita "preoblikovala" v terjatev. Tudi od te terjatve bi morale biti obračunane obresti in izkazane kot prihodek, po stopnji iz osnovnega kredita. V tem primeru ni davčnega učinka.
Če bi podjetje obračunalo dani kredit lastniku po nižji obrestni meri, pa četudi po obrestni meri med povezanimi osebami, se postavi bistveno vprašanje, ali podjetje ravna kot dober gospodar. V vašem primeru se namreč takoj ugotovi, da je višina kredita dobljenega pri banki tesno povezana s danimi kreditom lastniku. In imate davčni problem kolikor se pri vas ustavi davčni inspektor.
lp
Ker pa izvira terjatev iz najetega kredita d.o.o. pri banki (poplačilo stanovanjskega kredita), bi morala biti obrestna mera enaka obrestni meri tega kredita.
Ročnost kredita: enaka ročnosti kredita, ki ga je d.o.o. prejela od banke oziroma (to je moje mnenje) enaka ročnosti kredita iz stanovanjske pogodbe.
Davčne pasti: podjetje plačuje obresti v višini določeni v pogodbi in te obresti predstavljajo odhodek. Vendar je del tega kredita "preoblikovala" v terjatev. Tudi od te terjatve bi morale biti obračunane obresti in izkazane kot prihodek, po stopnji iz osnovnega kredita. V tem primeru ni davčnega učinka.
Če bi podjetje obračunalo dani kredit lastniku po nižji obrestni meri, pa četudi po obrestni meri med povezanimi osebami, se postavi bistveno vprašanje, ali podjetje ravna kot dober gospodar. V vašem primeru se namreč takoj ugotovi, da je višina kredita dobljenega pri banki tesno povezana s danimi kreditom lastniku. In imate davčni problem kolikor se pri vas ustavi davčni inspektor.
lp