Knjiženje posojilnih pogodb

[markotik]

Pozdravljeni,

potreboval bi eno laično razlago knjiženja posojilnih pogodb in informacijo, kje se da to preveriti. Za lažje razumevanje bom vprašanje formuliral na praktičnem primeru.

Primer: Delodajalec namesto dokazila o izplačilu plače posreduje posojilno pogodbo, kjer zaposleni (ki je hkrati družbenik podjetja) delodajalcu namesto izplačila, znesek plače posodi na podlagi kratkoročne posojilne pogodbe. Po mojem laičnem razmišljanju bi torej znesek po posojilni pogodbi moral biti knjižen v bilanci stanja oz. med Finančne odhodke iz finančnih obveznosti, ali se motim? Zanima me tudi, ali je iz Izkaza poslovnega izida za preteklo obračunsko obdobje, seveda ob predpostavki, da je bila posojilna pogodba sklenjena v tem (preteklem) obdobju, možno razbrati podatek, če je bilo posojilo dejansko dano, ali gre zgolj za fiktivno sklenjene pogodbe, da se recimo zadosti določenim zahtevam. Prispevke ima delodajalec pravilno obračunane in plačane ter REK obrazce oddane

To me zanima predvsem iz vidika preverjanja veljavnosti tovrstnih pogodb, da ne bi bile sklenjene zgolj fiktivno.

Ker nisem iz računovodske stroke, prosim za razumevanje

[ttaanniiccaa]

Pozdravljeni.

Vaše vprašanje je zelo (vsaj kolikor jaz berem), nerazumevajoče.

V kolikor je družbenik v podjetju tudi zaposlen obstaja pogodba o zaposlitvi (predvidevam), v kateri so vsi elementi, katerih se mora delodajalec držati. Pogodba sigurno opredeljuje tudi določila glede plače (višino, datum izplačila itd). K vsemu temu delodajalca zavezuje že samo zakon o delovnih razmerjih. Torej, če mene vprašate, delodajalec mora za opravljeno delo delavcu izplačati dohodek opredeljen s pogodbo o zaposlitvi- to je plačo. Izdati mu mora pisni obračun, sredstva nakazati na delavčev TRR ter seveda odvesti tudi vse obvezne dajatve pristojnim organom.
Lahko bi šlo za avans plače. Vendar avans plače NI posojilna pogodba! Kajti izplačilo avansa za plačo je obdavčen v skladu z izplačili dohodkov iz delovnega razmerja.
Posojilna pogodba (tu gre tudi za povezano osebo) pa je povsem nekaj drugega. Posojilo podjetje seveda lahko da, tu ni dileme, (upošteva seveda predpise glede povezanih oseb), ne more pa biti posojilna pogodba namesto plače.
Se pravi, eno je plača, ki se knjiži na ustrezne konte, ki so temu namenjeni, drugo pa posojilna pogodba in seveda drugi konti knjiženja.
In še, če je posojilna pogodba sklenjena, je tudi podpisana s strani vseh klientov, običajno v njej tudi piše, da velja, ko jo vse stranke podpišejo. Priloga posojilni pogodbi je sigurno tudi amortizacijski načrt poplačila itd. In ko pogodba kot taka obstaja, sredstva posojilojemalcu nakazana, se seveda le- to ustrezno evidentira v poslovne knjige.

Lep pozdrav.

[markotik]

V bistvu ne vem kaj je nerazumljivega... pri delu se vsakodnevno srečujem s takimi situacijami.

Gre za računovodski manever. Delodajalec obračuna in plača vse prispevke iz plače, tako da je pokrit iz vidika FURS, namesto nakazila neto plače družbeniku, ki je zaposlen v lastni družbi, pa ta znesek podjetju posodi na podlagi posojilne pogodbe. O razlogih tovrstnega početja ne bom utrujal. Glede na to, da gre za posojilo v obratni smeri (družbenik/zaposleni posodi družbi) tudi ne gre za kapitalsko posojilo oz. prikrito izplačilo dobička, torej vem, da tovrstna posojila niso sporna (vsaj ne neposredno po zakonu), o moralnem vidiku tovrstnega početja pa nima smisla diskutirati.

Kakorkoli, moje vprašanje se je nanašalo na evidentiranje tovrstnih pogodb v bilancah in ali so laiku vidna na AJPES-u v bilancah. Gre zgolj za lažje prepoznavanje tovrstnega početja oz. da ne pride zgolj do fiktivnega sklepanja tovrstnih pogodb.

[ttaanniiccaa]

Zdravo.

Sedaj šele mislim, da razumem, kaj ste spraševali.
Se pravi, plača normalno obračunana, prispevki plačani, le neto zneska (vzamemo brez povračila stroškov prehrane in malice), podjetje ne izplača tej osebi, ker obstaja ˝dogovor˝, da družbenik posodi tale ˝neto˝ podjetju.

Kolikor je meni znano, delodajalec ne sme odbijati od plače karkoli, če s tem delavec ne soglaša (kot na primer povračilo preveč izplačanega regresa ob odpovedi in podobno), razen seveda davčnih izvršb, preživnin in podobno. V tem primeru bi jaz napisala najprej neko soglasje, da delavec s tem soglaša- ne vem pa, če se to sme.

Pri vas gre v nadaljevanju zato, da se ne sprovede transakcija preko banke na TRR zaposlenega in potem nazaj iz TRR zaposlenega na TRR podjetja, ker se ta zadeva, če lahko tako rečem, ˝kompenzira˝. Kompenzira pa se lahko samo na podlagi dokumentov- v vašem primeru je to obveznost podjetja iz naslova neto plače do delavca in na podlagi posojilne pogodbe (se pravi, pogodba bi morala biti izdelana, podpisana...), da ima potem podjetje tudi terjatev za zaposlenega oziroma ima zaposleni obveznost do podjetja. Ko to kompenzacijo v podjetju poknjižite, se vam tako zapre konto 251 (knjiženje v breme) in na drugi strani odpre prejeto posojilo, ki vam ga je dal zaposleni (družbenika ali kakorkoli) na konto obveznosti za dolgoročna posojila (na 27 če je kratkoročno ali 97 če je dolgoročno).
V izkazu poslovnega izida tega ne morete videti, kar gre v IPI za razliko med prihodki in odhodki.
Ta zadeva je knjižena v bilanci stanja. Bi pa težko ugotovili, če bi BS pogledali v Ajpes, kajti na kontih posojil so lahko knjižena tudi druga posojila, ne samo ta o katerem govorimo v tem sporočilu. Isto je iz naslova plač. Težko vidiš, za katere mesece je stanje v BS. Se pa to da vse preveriti, seveda, če imaš na razpolago ustrezno dokumentacijo.
Ne vem, kakšen je vaš status? Verjetno ne računovodite temu podjetju, saj bi v tem primeru vse to vedeli/ videli.

Vse to je samo moje mnenje. Tako da se za napake opravičujem.

Lep dan!

[luvi]

moje mnenje:

v primeru posojila lastnika podjetju, ni davčno nič spornega...
Plačo "normalno" knjižite in kot je že napisala ttaanniiccaa, nato preknjižite dolg na 276 - kratkoročna posojila od fizičnih oseb. Je pa smiselno, da imate to preknjižbo "pokrito" s kakšnim dokumentom, predvsem, če ne gre za vaše podjetje in vašo plačo ali če niste edini družbenik podjetja.

Edini riziko je, če gre podjetje v stečaj. V primeru stečaja imajo vse ostale terjatve prednost.

[markotik]

Hvala obema za odgovor. Tako je, nisem racunovodja, se pa vedno bolj poglabljam v te zadeve. Zanimalo me je torej za primer potencialnega DD, ki sklene navidezno posojilo in nima najetih drugih posojil, ali se to vidi v BS, ali ne. Pac v primeru, da ti predlozi pogodbe, v BS pa posojila niso izkazana.

LpM