<font face="Tahoma"></font id="Tahoma"><font size="2"></font id="size2"><font color="blue"></font id="blue">V podjetju bomo v decembru izplačali plačo in božično, izplačilna dneva pa bosta različna. Ali morda kdo ve, kako je z davkom na izplačane plače? Kaj se izračuna za vsak obračun posebej, ali pa moram izplačila za delavce sešteti in potem ponovno preveriti razrede in stopnje za obračun (nekateri delavci tako "padejo" v višji razred)?
el
božičnica in davek na izplačane plače
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Kje pa je logika v naši državi? V mislih imate verjetno davek na izplačane plače, in ne dohodnino. Glede slednje bi še razumel, glede sistema končnega poračuna. Davek na plače je pa v zbirnem obračunu lopovski, že zaradi sistema obračuna. Namesto 0% kar 3,8%, ali namesto 3,8% kar 7,8%.... Razumel bi, če bi bila to v dveh delih 12. plača, a tu je 13, (kaj šele 14).
LP, Mirko
Bojka, za DURS je to seveda L:twisted:GIČN:twisted:.
LP, Mirko
Bojka, za DURS je to seveda L:twisted:GIČN:twisted:.
Hočejo kumulativo za vse obrazce, da jim nitreba seštevati. Enako je z REK. PO plači sem naknadno še obračunala boolniško, pa sem morala narediti kumulativo REK in Obrazca Davek na izplačane plače, čeprav se ni nič spremenilo, ker je šlo za majhen znesek. Enako je za vse ostalo tudi za regres, ko ga izplačijemo po delih za vsako "rundo" kumulativo REK-a, Obrazec 3 pa tako vsebuje "že izplačano"
Lp
Lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Torej lestvica 0%, 3,8%, 7,8% in 14,8% (da ne bomo v dilemi). <blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Zanima me davek na izplačane plače in ne davek na plače<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Mirko
Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal bojka</i>
<br />Zanima me davek na izplačane plače in ne davek na plače. Če naredim kumulativni obrazec mi zapadejo v višji razred oziroma moram obračunati višji %. To mi ni logično[xx(]
LP
Bojči
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Ja, ravno to sem imela v mislih. Lani mi je na davčni rekla, da se se davek na izplačane plače obračuna od vseh izplačanih plač na <u>določen dan</u>. Tako smo se letos odločili, da izplačamo božičnico oz. 13. plačo na drug dan... Letos pa mi spet razlagajo drugače... Sedaj ne vem kaj naj naredim. Če upoštevam obe izplačili, moram obračunati davek na izplačane plače tudi za tiste plače, ki bi sicer "padle" v prvi razred - 0%.
:???::???:
Lep dan,
el
<br />Zanima me davek na izplačane plače in ne davek na plače. Če naredim kumulativni obrazec mi zapadejo v višji razred oziroma moram obračunati višji %. To mi ni logično[xx(]
LP
Bojči
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Ja, ravno to sem imela v mislih. Lani mi je na davčni rekla, da se se davek na izplačane plače obračuna od vseh izplačanih plač na <u>določen dan</u>. Tako smo se letos odločili, da izplačamo božičnico oz. 13. plačo na drug dan... Letos pa mi spet razlagajo drugače... Sedaj ne vem kaj naj naredim. Če upoštevam obe izplačili, moram obračunati davek na izplačane plače tudi za tiste plače, ki bi sicer "padle" v prvi razred - 0%.
:???::???:Lep dan,
el
Kolektivne pogodbe dejavnosti imajo praviloma <b>glede izplačila tega dela plače</b> enake določbe, nekatere novejše pa že neposredno določajo pravico do izplačila <u>božičnice. </u>
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 ( Ur.l.RS, št. 39/99, 124/2000 in 48/2001), v 19. členu prav tako določa, da lahko delodajalci na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v posameznem letu izplačajo delavcem <b>del plače iz naslova rezultatov poslovanja</b>.
Po zakonu je zgornja meja izplačil na delavca ena povprečna mesečna plača zaposlenega v letu, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati 10 % mase plač v podjetju oziroma 25 % ugotovljenega celotnega dobička. <b>Ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od njih plačujejo vsi prispevki in davki</b>.
Zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v republiki Sloveniji in ne pozna izjem.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 ( Ur.l.RS, št. 39/99, 124/2000 in 48/2001), v 19. členu prav tako določa, da lahko delodajalci na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v posameznem letu izplačajo delavcem <b>del plače iz naslova rezultatov poslovanja</b>.
Po zakonu je zgornja meja izplačil na delavca ena povprečna mesečna plača zaposlenega v letu, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati 10 % mase plač v podjetju oziroma 25 % ugotovljenega celotnega dobička. <b>Ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od njih plačujejo vsi prispevki in davki</b>.
Zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v republiki Sloveniji in ne pozna izjem.
<font color="purple">To sem že enkrat predstavila, pa naj bo še enkrat. Veselo zapravljajte božičnice!</font id="purple">Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav.
Božičnica in njena obdavčitev
Bliža se novo leto in poslovodstvo dobrih podjetij se zadnja leta vse pogosteje odloča za izplačilo "božičnice". O tem, kaj božičnica sploh je in kako je obdavčena, pa v nadaljevanju.
I. DEL PLAČE NA PODLAGI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ali BOŽIČNICA
S sprejetjem Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. l. RS 39/99 in 59/99) ter na njegovi podlagi sprejetim Navodilom za prikazovanje podatkov o plačah in o regresu za letni dopust smo dobili podlago za izplačilo "božičnice" oz. točneje rečeno dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja. Cit. zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v RS in za vse pri njih zaposlene delavce. Delodajalci tako lahko (če se odločijo in če jim poslovno rezultati to dopuščajo) na podlagi določbe 19. člena prej omenjenega zakona na podlagi doseženih poslovnih pozitivnih rezultatov v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja, pri čemer pa obseg sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja ne sme presegati 10 % mase plač oz. 25 % ugotovljenega celotnega dobička.
Podobno določa tudi 49. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti - merila za del plače na podlagi uspešnosti poslovanja sprejmeta delodajalec in reprezentativni sindikat ob sprejetju poslovnega načrta; izplača se lahko v denarju, delnicah ali z odloženim izplačilom (v nadaljevanju kolektivna pogodba, Ur. l. RS št. 40/97).
Kriteriji za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja po kolektivni pogodbi so torej v rokah oz. v pristojnosti delodajalca in reprezentativnega sindikata, medtem ko je zakon eksplicitno omejil obseg možnih izplačil sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja. Pomembna pri tem je še določba 2. odstavka 26. člena cit. zakona, po kateri se v času veljavnosti tega zakona ne uporabljajo določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem zakonom.
Namen cit. zakona tako ni uzakonitev obveznosti izplačevanja dela plač na podlagi uspešnosti poslovanja, marveč določitev omejitve višine izplačanih zneskov. Naj dodam še to, da je kršenje določbe glede zgornje meje izplačil tudi kazensko sankcionirano.
Obdavčitev "božičnice"
Če se delodajalec odloči, da bo izplačal "božičnico", bo morala pravna oseba predložiti tudi Obrazec 1 in 2. Od omenjenega izplačila se izvrši obračun davka od osebnih prejemkov in prispevkov. V kolikor se davčni zavezanec odloči, da bo izplačilo "božičnice" izkazal kot poračun plače za več mesecev nazaj, lahko v skladu z 3. odst. 18. člena Zakona o dohodnini obračuna davek po povprečni stopnji davka celotnega enomesečnega prejemka. Bruto znesek tako izplačane plače je tako tudi osnova za obračun prispevkov.
Po mnenju davčnega organa je potrebno od izplačila "božičnice" obračunati tudi davek na izplačane plače.
Ker ima "božičnica" enak davčni tretman kot plača, je po mojem mnenju takšno izplačilo obračunano v višini, kot ga določa zakon, tudi skladno z določbo 20. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb tudi davčno priznan odhodek za zavezanca z vidika davka od dobička pravnih oseb.
II. TRINAJSTA PLAČA
Naj zaključim, da je iz navedenega razvidno, da trinajsta plača ni "božičnica", kot mnogi mislijo. Omenjena določba zakona o minimalni plači torej ne vpliva na pravico delavcev do 13. plače, če je ta morebiti dogovorjena s panožno kolektivno pogodbo, saj ne predstavlja plače na podlagi uspešnosti poslovanja delodajalca.
Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana
Božičnica in njena obdavčitev
Bliža se novo leto in poslovodstvo dobrih podjetij se zadnja leta vse pogosteje odloča za izplačilo "božičnice". O tem, kaj božičnica sploh je in kako je obdavčena, pa v nadaljevanju.
I. DEL PLAČE NA PODLAGI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ali BOŽIČNICA
S sprejetjem Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. l. RS 39/99 in 59/99) ter na njegovi podlagi sprejetim Navodilom za prikazovanje podatkov o plačah in o regresu za letni dopust smo dobili podlago za izplačilo "božičnice" oz. točneje rečeno dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja. Cit. zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v RS in za vse pri njih zaposlene delavce. Delodajalci tako lahko (če se odločijo in če jim poslovno rezultati to dopuščajo) na podlagi določbe 19. člena prej omenjenega zakona na podlagi doseženih poslovnih pozitivnih rezultatov v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja, pri čemer pa obseg sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja ne sme presegati 10 % mase plač oz. 25 % ugotovljenega celotnega dobička.
Podobno določa tudi 49. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti - merila za del plače na podlagi uspešnosti poslovanja sprejmeta delodajalec in reprezentativni sindikat ob sprejetju poslovnega načrta; izplača se lahko v denarju, delnicah ali z odloženim izplačilom (v nadaljevanju kolektivna pogodba, Ur. l. RS št. 40/97).
Kriteriji za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja po kolektivni pogodbi so torej v rokah oz. v pristojnosti delodajalca in reprezentativnega sindikata, medtem ko je zakon eksplicitno omejil obseg možnih izplačil sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja. Pomembna pri tem je še določba 2. odstavka 26. člena cit. zakona, po kateri se v času veljavnosti tega zakona ne uporabljajo določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem zakonom.
Namen cit. zakona tako ni uzakonitev obveznosti izplačevanja dela plač na podlagi uspešnosti poslovanja, marveč določitev omejitve višine izplačanih zneskov. Naj dodam še to, da je kršenje določbe glede zgornje meje izplačil tudi kazensko sankcionirano.
Obdavčitev "božičnice"
Če se delodajalec odloči, da bo izplačal "božičnico", bo morala pravna oseba predložiti tudi Obrazec 1 in 2. Od omenjenega izplačila se izvrši obračun davka od osebnih prejemkov in prispevkov. V kolikor se davčni zavezanec odloči, da bo izplačilo "božičnice" izkazal kot poračun plače za več mesecev nazaj, lahko v skladu z 3. odst. 18. člena Zakona o dohodnini obračuna davek po povprečni stopnji davka celotnega enomesečnega prejemka. Bruto znesek tako izplačane plače je tako tudi osnova za obračun prispevkov.
Po mnenju davčnega organa je potrebno od izplačila "božičnice" obračunati tudi davek na izplačane plače.
Ker ima "božičnica" enak davčni tretman kot plača, je po mojem mnenju takšno izplačilo obračunano v višini, kot ga določa zakon, tudi skladno z določbo 20. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb tudi davčno priznan odhodek za zavezanca z vidika davka od dobička pravnih oseb.
II. TRINAJSTA PLAČA
Naj zaključim, da je iz navedenega razvidno, da trinajsta plača ni "božičnica", kot mnogi mislijo. Omenjena določba zakona o minimalni plači torej ne vpliva na pravico delavcev do 13. plače, če je ta morebiti dogovorjena s panožno kolektivno pogodbo, saj ne predstavlja plače na podlagi uspešnosti poslovanja delodajalca.
Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana