Novo zaposleni delavec mi je prinesel upravno izplačilno prepoved v kateri je navedeno (predtiskan obrazec banke), da pristaja na to, da se mu trga do 2/3 plače vendar do višine zajamčene plače. v 102. členu Zakona o izvršbi in Zavarovanju (ZIZ) pa piše, da je zakonska omejitev za izvršbo minimalna plača (torej do 2/3 prejemkov, vendar do višine minimalne plače).
Ker je plača delavca nizka znesek kredita presega zakonsko določeni minimum, kredit pa mu je bil odobren pri prešnjem delodajalcu še pred spremembo zakona. Kako ravnati v tem primeru?
Podobna težava se mi pojavlja pri mladih delavcih... Zgodi se, da v določenih mesecih zneski kreditov presegajo ta minimum (tudi te kreditne pogodbe so bile sklenjene pred spremembo zakona). Kako ravnate vi v takih primerih?
Sprašujem se, ali so njihove kreditne pogodbe sploh veljavne. Ali bi morali spremeniti višine obrokov?
Lp,
El
Upravno izplačilne prepovedi
Moderator: Mirko Zbačnik
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal metalica</i>
<br />Sami so podpisali koliko dovolijo. To je dejansko lastnoročno podpisana izjava zaposlenega, da se strinja, da se mu odtegne več kot je zakonsko dovoljeno in ima prioriteto pred Zakonom.
Ni važno kdaj je Zakon sprejet.
LP
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Najlepša hvala:)
Lep dan,
el
<br />Sami so podpisali koliko dovolijo. To je dejansko lastnoročno podpisana izjava zaposlenega, da se strinja, da se mu odtegne več kot je zakonsko dovoljeno in ima prioriteto pred Zakonom.
Ni važno kdaj je Zakon sprejet.
LP
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Najlepša hvala:)
Lep dan,
el
Meni pri odtegljajih ni jasno določilo ZIZ, da se sme odtegniti plačo do višine minimalne, po plačilu davkov in prispevkov oz. <font color="orange">če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;</font id="orange">
<font color="black">To pomeni, da bi morali vsakemu, ki mu moramo odtegniti plačo, vsak mesec izračunati znesek denarne socialne pomoči, on pa bi nam moral prinesti potrdila, ki jih zahteva CSD. </font id="black">:sad:
lp
<font color="black">To pomeni, da bi morali vsakemu, ki mu moramo odtegniti plačo, vsak mesec izračunati znesek denarne socialne pomoči, on pa bi nam moral prinesti potrdila, ki jih zahteva CSD. </font id="black">:sad:
lp
V nadaljevanju vam pošiljam razlago okoli ZIZ-a od g. Sušnika, Convex:
V Uradnem listu 3/03 je objavljen osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je od 01.02.2003 43,522,00 SIT.
Ker je to znesek, ki je tesno povezan z odtegljaji pri plačah, moramo pojasniti par zadev v okviru tega.
Vrste odtegljajev
Kot vemo, pri plačah se pojavljajo razni odtegljaji od neto zneska. Vse odtegljaje lahko razdelimo na sledeče kategorije:
1. Upravno izplačilne prepovedi (bolj znane kot krediti)
2. Sklepi davčne uprave
3. Sklepi o preživninah, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ter odškodnine zaradi smrti preživljalca (v nadaljevanju preživnine)
4. Sklepi o izvršbah katere je izdalo izvršilno sodišče.
Te odtegljaje smo tako kategorizirali, da bi lahko prikazali vrstni red izvrševanja. Namreč, lahko se zgodi da delavec že ima kakšne odtegljaje, ko prejmete kakšen nov sklep. Zato je pomemben vrstni red po katerem boste odtegnili posamezne odtegljaje delavcu.
Vrstni red izvrševanja
V najvišji vrstni red (najprej se izvršujejo) spadajo preživnine. Temu sledijo sklepi davčne uprave (davčni dolg). Potem pa sledijo upravno izplačilne prepovedi in sklepi o izvršbah. Slednji se izvršujejo glede na vrstni red kako so prišli do izplačevalca plače.
Torej če delavec ima že kakšen kredit, potem pa dobi sklep davčne uprave, nov sklep ima prednost pred odtegljajem kredita. Celo prenehate odtegovati kredit če davčna obveznost preseže kriterije katere bomo pojasnili v nadaljevanju.
Do kakšnega zneska lahko odtegnemo odtegljaj
Do kakšnega zneska lahko odtegnemo določene zneske je odvisno od vrste odtegljaja. Glede sklepov davčne uprave, veljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDP). Glede ostalih odtegljajev pa veljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega je potrebno tudi upoštevati določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV).
Torej za sklepe davčne uprave je potrebno spoštovati določbe (ZDP), ki pravi da smemo delavcu odtegniti zneske v višini 1/3 neto plače. Poleg tega je potrebno upoštevati določbe ZSV ki pravi, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka (to je primer če ima delavec zelo majhno plačo).
Za ostale odtegljaje pa veljajo določbe ZIZ ki pravi, da delavčevo plačo lahko obremenimo do 2/3 neto plače. Glede preživnin pa je lahko obremenjen celo do 2/3 minimalne plače. Tudi tukaj veljajo določbe ZSV, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka.
Če pa dolžnik preživlja še druge družinske člane se znesek minimalnega dohodka poveča in sicer:
- vsaka naslednja odrasla oseba do 0,7 zneska minimalnega dohodka
- za otroka do 0,3 zneska minimalnega dohodka
- za enostarševsko družino se znesek minimalnega dohodka poveča za 30%.
Primeri:
Delavec nima vzdrževanih članov
Sklep davčne uprave
Odtegljaj je možen do 1/3 neto plače. Delavcu mora ostati najmanj 43,522,00 SIT neto plače.
Delavec nima vzdrževanih članov
Izvršba izvršilnega sodišča
Odtegljaj možen do 2/3 neto plače. Delavcu mora ostati najmanj 43,522,00 SIT neto plače.
Delavec vzdržuje eno odraslo osebo in enega otroka
Sklep davčne uprave
Odtegljaj je možen do 1/3 neto plače. Delavcu mora ostati najmanj 87,043,40 SIT neto plače.
Delavec 43,522,00+ odrasla oseba 43,522,00x0,7=30,465,40 + otrok 43,522,00x0,3=13,056,00 = 87,043,40
LP, Jam
V Uradnem listu 3/03 je objavljen osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je od 01.02.2003 43,522,00 SIT.
Ker je to znesek, ki je tesno povezan z odtegljaji pri plačah, moramo pojasniti par zadev v okviru tega.
Vrste odtegljajev
Kot vemo, pri plačah se pojavljajo razni odtegljaji od neto zneska. Vse odtegljaje lahko razdelimo na sledeče kategorije:
1. Upravno izplačilne prepovedi (bolj znane kot krediti)
2. Sklepi davčne uprave
3. Sklepi o preživninah, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ter odškodnine zaradi smrti preživljalca (v nadaljevanju preživnine)
4. Sklepi o izvršbah katere je izdalo izvršilno sodišče.
Te odtegljaje smo tako kategorizirali, da bi lahko prikazali vrstni red izvrševanja. Namreč, lahko se zgodi da delavec že ima kakšne odtegljaje, ko prejmete kakšen nov sklep. Zato je pomemben vrstni red po katerem boste odtegnili posamezne odtegljaje delavcu.
Vrstni red izvrševanja
V najvišji vrstni red (najprej se izvršujejo) spadajo preživnine. Temu sledijo sklepi davčne uprave (davčni dolg). Potem pa sledijo upravno izplačilne prepovedi in sklepi o izvršbah. Slednji se izvršujejo glede na vrstni red kako so prišli do izplačevalca plače.
Torej če delavec ima že kakšen kredit, potem pa dobi sklep davčne uprave, nov sklep ima prednost pred odtegljajem kredita. Celo prenehate odtegovati kredit če davčna obveznost preseže kriterije katere bomo pojasnili v nadaljevanju.
Do kakšnega zneska lahko odtegnemo odtegljaj
Do kakšnega zneska lahko odtegnemo določene zneske je odvisno od vrste odtegljaja. Glede sklepov davčne uprave, veljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDP). Glede ostalih odtegljajev pa veljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega je potrebno tudi upoštevati določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV).
Torej za sklepe davčne uprave je potrebno spoštovati določbe (ZDP), ki pravi da smemo delavcu odtegniti zneske v višini 1/3 neto plače. Poleg tega je potrebno upoštevati določbe ZSV ki pravi, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka (to je primer če ima delavec zelo majhno plačo).
Za ostale odtegljaje pa veljajo določbe ZIZ ki pravi, da delavčevo plačo lahko obremenimo do 2/3 neto plače. Glede preživnin pa je lahko obremenjen celo do 2/3 minimalne plače. Tudi tukaj veljajo določbe ZSV, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka.
Če pa dolžnik preživlja še druge družinske člane se znesek minimalnega dohodka poveča in sicer:
- vsaka naslednja odrasla oseba do 0,7 zneska minimalnega dohodka
- za otroka do 0,3 zneska minimalnega dohodka
- za enostarševsko družino se znesek minimalnega dohodka poveča za 30%.
Primeri:
Delavec nima vzdrževanih članov
Sklep davčne uprave
Odtegljaj je možen do 1/3 neto plače. Delavcu mora ostati najmanj 43,522,00 SIT neto plače.
Delavec nima vzdrževanih članov
Izvršba izvršilnega sodišča
Odtegljaj možen do 2/3 neto plače. Delavcu mora ostati najmanj 43,522,00 SIT neto plače.
Delavec vzdržuje eno odraslo osebo in enega otroka
Sklep davčne uprave
Odtegljaj je možen do 1/3 neto plače. Delavcu mora ostati najmanj 87,043,40 SIT neto plače.
Delavec 43,522,00+ odrasla oseba 43,522,00x0,7=30,465,40 + otrok 43,522,00x0,3=13,056,00 = 87,043,40
LP, Jam
111.484,00 SIT je minimalna plača od decembra. Po plačilu davkov in prispevkov, bi tako naj delavcu ostalo najmanj 76.970,00 sit. Od kod podatek 43.522,00?
Še vedno ne vem, če mora npr. odrasli vzdrževani član delavca dati izplačevalcu plače potrdilo, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, da niti ne razmišljam o vsej ostali potrebni dokumentaciji, ki jo zahteva CSD.
lp
Še vedno ne vem, če mora npr. odrasli vzdrževani član delavca dati izplačevalcu plače potrdilo, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, da niti ne razmišljam o vsej ostali potrebni dokumentaciji, ki jo zahteva CSD.
lp
Zgleda, da je nov ZIZ povzročil še eno zmedo. Pravniki in 102. člen pravijo:
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini <font color="purple">minimalne plače,</font id="purple"> zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, <font color="navy">za dodelitev denarne socialne pomoči;</font id="navy">
V majskem Podjetniku piše, da se v primeru upravno izplačilnih prepovedi, upoštevajo določbe ZIZ-a. Torej v vsakem primeru minimalna plača, zmanjšana za ... ali višina denarne socialne pomoči. Koliko znaša minimalna plača, zmanjšana za ... mi je jasno, še vedno pa ne vem, kako lahko firma izračuna znesek denarne socialne pomoči, brez da ji delavec prinese milijon potrdil.
Pravilen izračun odtegljajev je nujen zaradi odškodninske odgovornosti dolžnikovega dolžnika.
Anybody:???:
lp
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini <font color="purple">minimalne plače,</font id="purple"> zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, <font color="navy">za dodelitev denarne socialne pomoči;</font id="navy">
V majskem Podjetniku piše, da se v primeru upravno izplačilnih prepovedi, upoštevajo določbe ZIZ-a. Torej v vsakem primeru minimalna plača, zmanjšana za ... ali višina denarne socialne pomoči. Koliko znaša minimalna plača, zmanjšana za ... mi je jasno, še vedno pa ne vem, kako lahko firma izračuna znesek denarne socialne pomoči, brez da ji delavec prinese milijon potrdil.
Pravilen izračun odtegljajev je nujen zaradi odškodninske odgovornosti dolžnikovega dolžnika.
Anybody:???:
lp
Pozdravljeni!
Ponovno odpiram vprašanje v zvezi s krediti. Imam delavca, ki ima dva kredita, terjatev zavarovalnice in v kratkem bo prišla še preživnina.
Na vseh kreditih je podpisal, da dovoljuje, da mesečni odtegljaj presega zak. omejitev.
Na GZS sem dobila naslednji odgovor: najprej preživnine in davki, nato pa krediti po vrstnem redu, kot so prihajali v Firmo. Vse do višine minimalne plače (117.500,00 bto). Če ima vmes nižjo plačo (bolniška ipd) se plačevanje prekine . Glede delavčeve izjave, da dovoljuje,da odtegljaj presega mesečni limit pa so mnenja, da ta izjava ni merodajna, ker ne more"iti" preko zakona. Lahko pa bo potem tudi rekel, da ni vedel kaj to pomeni.
Imate kakšne nove izkušnje?
Ponovno odpiram vprašanje v zvezi s krediti. Imam delavca, ki ima dva kredita, terjatev zavarovalnice in v kratkem bo prišla še preživnina.
Na vseh kreditih je podpisal, da dovoljuje, da mesečni odtegljaj presega zak. omejitev.
Na GZS sem dobila naslednji odgovor: najprej preživnine in davki, nato pa krediti po vrstnem redu, kot so prihajali v Firmo. Vse do višine minimalne plače (117.500,00 bto). Če ima vmes nižjo plačo (bolniška ipd) se plačevanje prekine . Glede delavčeve izjave, da dovoljuje,da odtegljaj presega mesečni limit pa so mnenja, da ta izjava ni merodajna, ker ne more"iti" preko zakona. Lahko pa bo potem tudi rekel, da ni vedel kaj to pomeni.
Imate kakšne nove izkušnje?
slava