linearni ali konforni način?
Moderator: Mirko Zbačnik
linearni ali konforni način?
Zdravo
Mi prosim lahko kdo pove kako je z izračunom zakon.zamud. obresti - je res da se sedaj uporablja samo linearni način in da konfornega izračuna zak. zam. obresti ni več. Kje najdem kaj več o tem?
Hvala in lep dan želim
Mi prosim lahko kdo pove kako je z izračunom zakon.zamud. obresti - je res da se sedaj uporablja samo linearni način in da konfornega izračuna zak. zam. obresti ni več. Kje najdem kaj več o tem?
Hvala in lep dan želim
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Obrestno obrestni račun ni več dovoljen. Vemo pa, da je konformni obračun ravno to. Pravilen je linearni, a nekateri še vedno obračunajo po konformni metodi in teh obresti ne prištevajo v drugem obdobju (mesecu) k glavnici.
Dejstvo je, da je linearni obračun v krajšem obdobju od enega leta ugodnejši in kdor ga prejme, ga po vsej logiki ne bo zavrnil zaradi uporabljene napačne metode. Zaradi tega menim, da bo na tem področju še zmeda.
Mirko
Dejstvo je, da je linearni obračun v krajšem obdobju od enega leta ugodnejši in kdor ga prejme, ga po vsej logiki ne bo zavrnil zaradi uporabljene napačne metode. Zaradi tega menim, da bo na tem področju še zmeda.
Mirko
-
yanna
Uradno konformni račun še zmeraj obstaja(bojda po obrazložitvi, ki sem jo nekje na tem forumu videla - izjemoma bil dovoljen zaradi dodatne kazni zamudnikom). Se sicer obetajo spremembe, ampak uradno jih še niso sprejeli.
Kakšen postopek vzamete je odvisno od tega, kdaj je dolg nastal. Do l.1995 morate zamudne obresti računati s komfortno obrestno mero, po tem letu pa po linearni metodi. Takšen obračun je uradno v uporabi pri vseh večjih podjetjih in bankah - vsaj meni so tako povedali.
Kakšen postopek vzamete je odvisno od tega, kdaj je dolg nastal. Do l.1995 morate zamudne obresti računati s komfortno obrestno mero, po tem letu pa po linearni metodi. Takšen obračun je uradno v uporabi pri vseh večjih podjetjih in bankah - vsaj meni so tako povedali.
Izvoli želeo si pojasnilo, direktno od MF
Domov » Evropomočnik » Bančništvo, finance, kapital, zavarovalništvo » Krediti, obresti, varčevanja
Krediti, obresti, varčevanja
Vprašanje
Zakaj se v Sloveniji še vedno obračunava obresti na obresti, v EU pa ne?
Odgovor
Zamudne obresti so zakonska sankcija za primer, če dolžnik krši svojo pogodbeno obveznost s tem, da zamudi s plačilom denarne obveznosti. V skladu s prvim odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS št.83/2001, v nadaljevanju OZ) dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Zamudne obresti tečejo v obdobju od dospelosti denarne terjatve do njenega plačila, torej za obdobje zamude. Po drugem odstavku 378. člena OZ znaša obrestna mera zamudnih obresti 8 odstotkov letno, če poseben zakon ne določa drugače.
Višino obrestne mere zamudnih obresti od tolarskih denarnih terjatev določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS št. 56/2003, v nadaljevanju ZPOMZO-1). Dolžnik zamudne obresti dolguje po samem zakonu, kadar v pogodbi niso dogovorjene oziroma se pogodbeni stranki ne dogovorita za drugačno višino obrestne mere zamudnih obresti, kot je predpisana z zakonom. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je opredeljena v nominalni višini in na letnem nivoju znaša 15,5 odstotka. ZPOMZO-1 metode izračunavanja zamudnih obresti ne določa.
375. člen OZ določa prepoved obrestnih obresti, kar pomeni, da znotraj obdobja obresti ni mogoče pripisovati glavnici. Ta prepoved dejansko implicira navadni obrestni račun, izključno od začetne glavnice. To je pravilo, ki velja tako za zamudne kot pogodbene obresti.
Od zapadlih in neplačanih obresti v skladu s prvim odstavkom 375. člena OZ ne tečejo obresti, če zakon ne določa drugače. To pravilo ima naravo prisilnega predpisa, saj je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem pravilom, nično (drugi odstavek 375. člena OZ). Edina dovoljena izjema od tega pravila so procesne obresti, urejene v 381. členu OZ, po katerem je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Po 376. členu OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih neplačanih obresti doseže glavnico, pri čemer zakon ne loči med rednimi in zamudnimi obrestmi. V primeru, da je v pogodbi dogovorjena valorizacija, se upošteva valorizirana glavnica. Navedena določba se uporablja za vsa razmerja, ki so nastala po 1.1.2002, za starejša razmerja pa se še vedno uporabljajo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Iz gornje obrazložitve sledi, da se zakonite zamudne obresti obračunavajo po linearni metodi in da obresti (pogodbene in zamudne skupaj) pri izvršbah na podlagi pogodbenih razmerij, ki so nastala po 1.1.2002, ne smejo presegati (valorizirane) glavnice.
Vir: Ministrstvo za finance (vnešeno: 24.2.2003, zadnja sprememba 7.9.2004)
Domov » Evropomočnik » Bančništvo, finance, kapital, zavarovalništvo » Krediti, obresti, varčevanja
Krediti, obresti, varčevanja
Vprašanje
Zakaj se v Sloveniji še vedno obračunava obresti na obresti, v EU pa ne?
Odgovor
Zamudne obresti so zakonska sankcija za primer, če dolžnik krši svojo pogodbeno obveznost s tem, da zamudi s plačilom denarne obveznosti. V skladu s prvim odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS št.83/2001, v nadaljevanju OZ) dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Zamudne obresti tečejo v obdobju od dospelosti denarne terjatve do njenega plačila, torej za obdobje zamude. Po drugem odstavku 378. člena OZ znaša obrestna mera zamudnih obresti 8 odstotkov letno, če poseben zakon ne določa drugače.
Višino obrestne mere zamudnih obresti od tolarskih denarnih terjatev določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS št. 56/2003, v nadaljevanju ZPOMZO-1). Dolžnik zamudne obresti dolguje po samem zakonu, kadar v pogodbi niso dogovorjene oziroma se pogodbeni stranki ne dogovorita za drugačno višino obrestne mere zamudnih obresti, kot je predpisana z zakonom. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je opredeljena v nominalni višini in na letnem nivoju znaša 15,5 odstotka. ZPOMZO-1 metode izračunavanja zamudnih obresti ne določa.
375. člen OZ določa prepoved obrestnih obresti, kar pomeni, da znotraj obdobja obresti ni mogoče pripisovati glavnici. Ta prepoved dejansko implicira navadni obrestni račun, izključno od začetne glavnice. To je pravilo, ki velja tako za zamudne kot pogodbene obresti.
Od zapadlih in neplačanih obresti v skladu s prvim odstavkom 375. člena OZ ne tečejo obresti, če zakon ne določa drugače. To pravilo ima naravo prisilnega predpisa, saj je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem pravilom, nično (drugi odstavek 375. člena OZ). Edina dovoljena izjema od tega pravila so procesne obresti, urejene v 381. členu OZ, po katerem je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Po 376. členu OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih neplačanih obresti doseže glavnico, pri čemer zakon ne loči med rednimi in zamudnimi obrestmi. V primeru, da je v pogodbi dogovorjena valorizacija, se upošteva valorizirana glavnica. Navedena določba se uporablja za vsa razmerja, ki so nastala po 1.1.2002, za starejša razmerja pa se še vedno uporabljajo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Iz gornje obrazložitve sledi, da se zakonite zamudne obresti obračunavajo po linearni metodi in da obresti (pogodbene in zamudne skupaj) pri izvršbah na podlagi pogodbenih razmerij, ki so nastala po 1.1.2002, ne smejo presegati (valorizirane) glavnice.
Vir: Ministrstvo za finance (vnešeno: 24.2.2003, zadnja sprememba 7.9.2004)
Yanana zakaj pol davkarija obračunava zamudne obresti po komfortni metodi tudi od leta 1995 in jih prišteva glavnici tako da vsak mesec dobi novo glavnico. In zanimljivost tega je da tudi nova Dursova direktorica trdi da je to po zakonu.
Če je ona te zakone prebrala pol sem jaz Papež. Priporočam ji da prebere zakom o zakoniti zamudni obrestni meri in tomu iz leta 1996 kje izrecno piše da je prepovedano obračunavanje obrestnih obresti da ji ne naštevam še kaj druzga.In da je mera polna se še požvižga na najnovejšo oločbo ustavnega sodišča. Pravi da bo vračala preveč plačane obresti samo tistima ki so še v postopku , drugi pa se lahko obrišemo mačku o rep.To ti je pravedna država . Uzmi malemu ker bo tako ali tako tiho.
lp
Če je ona te zakone prebrala pol sem jaz Papež. Priporočam ji da prebere zakom o zakoniti zamudni obrestni meri in tomu iz leta 1996 kje izrecno piše da je prepovedano obračunavanje obrestnih obresti da ji ne naštevam še kaj druzga.In da je mera polna se še požvižga na najnovejšo oločbo ustavnega sodišča. Pravi da bo vračala preveč plačane obresti samo tistima ki so še v postopku , drugi pa se lahko obrišemo mačku o rep.To ti je pravedna država . Uzmi malemu ker bo tako ali tako tiho.
lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Evo dragi moji uradnega tolmačenja Vrhovnega sodišča (pridobili smo si ga za druge potrebe, nanaša pa se na vprašanje načina obračuna obresti na sodiščih):
Kar se tiče zamudnih obresti je bil v Sloveniji tako leta 1992 sprejet Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ULRS, št. 14/92), ki je določal, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi. Leta 1995 je bil sprejet nov Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO, ULRS št. 45/1995), ki je zakonsko mero zamudnih obresti opredelil kot vsoto realne obrestne mere in temeljne obrestne mere. Pri tem se je temeljna obrestna mera obračunavala na konformen način. Skladno s tem zakonom in ustaljeno sodno prakso, zlasti zaradi zakonsko določene valorizacije kot dela zamudnih obresti, se je za izračun zamudnih obresti še naprej uporabljala podobna metoda - zamudne obresti so se kot enotna kategorija obračunavale na konformen način. K obračunavanju obresti kot enotne kategorije pritrjujejo tudi nekateri judikati VSRS, med drugim vas opozarjam na II Ips 419/1998 (VS04775), ki ga lahko najdete na strani www.sodisce.si.
Do preloma s konformnim izračunom je nato prišlo leta 2003 s sprejemom nove zakonodaje. Od 28.06.2003 se tako po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, ULRS št. 56/2003) za obračunavanje zamudnih obresti uporablja t.i. proporcionalna oziroma linearna metoda.
Sodišča uporabljajo računalniški program za izračun zamudnih obresti kot neobvezujoč pripomoček, ki omogoča računanje na podlagi različnih metod. Program sodnikov pri izračunu ne omejuje in jim pri sojenju omogoča vnos takih podatkov (datumi, zneski, odstotki, itd.) in take metode, kot jo sodišče oceni za materialnopravno pravilno (glede na dejansko stanje zadeve). Do vsakega izračuna pa se da priti tudi na ročni način (torej kos papirja in svinčnik), kar pomeni, da je ustreznost izračunov preverljiva (torej se na napačen izračun, če bi do le-tega slučajno prišlo, da pritožiti).
Prijetne in sončne praznike
Kar se tiče zamudnih obresti je bil v Sloveniji tako leta 1992 sprejet Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ULRS, št. 14/92), ki je določal, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi. Leta 1995 je bil sprejet nov Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO, ULRS št. 45/1995), ki je zakonsko mero zamudnih obresti opredelil kot vsoto realne obrestne mere in temeljne obrestne mere. Pri tem se je temeljna obrestna mera obračunavala na konformen način. Skladno s tem zakonom in ustaljeno sodno prakso, zlasti zaradi zakonsko določene valorizacije kot dela zamudnih obresti, se je za izračun zamudnih obresti še naprej uporabljala podobna metoda - zamudne obresti so se kot enotna kategorija obračunavale na konformen način. K obračunavanju obresti kot enotne kategorije pritrjujejo tudi nekateri judikati VSRS, med drugim vas opozarjam na II Ips 419/1998 (VS04775), ki ga lahko najdete na strani www.sodisce.si.
Do preloma s konformnim izračunom je nato prišlo leta 2003 s sprejemom nove zakonodaje. Od 28.06.2003 se tako po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, ULRS št. 56/2003) za obračunavanje zamudnih obresti uporablja t.i. proporcionalna oziroma linearna metoda.
Sodišča uporabljajo računalniški program za izračun zamudnih obresti kot neobvezujoč pripomoček, ki omogoča računanje na podlagi različnih metod. Program sodnikov pri izračunu ne omejuje in jim pri sojenju omogoča vnos takih podatkov (datumi, zneski, odstotki, itd.) in take metode, kot jo sodišče oceni za materialnopravno pravilno (glede na dejansko stanje zadeve). Do vsakega izračuna pa se da priti tudi na ročni način (torej kos papirja in svinčnik), kar pomeni, da je ustreznost izračunov preverljiva (torej se na napačen izračun, če bi do le-tega slučajno prišlo, da pritožiti).
Prijetne in sončne praznike
Ja ***** da še nism vidu da bi nekdo napisal:
formula za izračun po linearni metodi = ...
po konformni = ....
Vsi samo govorijo kaj so kdaj v letu "95" rekli, na kak način se obračunava
Še bi bil zelo hvaležen če lahko nekdo postreže s formulo, in obrazložitvijo kdaj se kaj pripisuje glavnici.
Mene ni na žalost prepričal še nihče, niti 99% splošnega mnenja da je
KOMFORMNI = OBRESTNO OBRESTNI RAČUN!
Ko me bo kdo, dam za pijačo
LP greg
formula za izračun po linearni metodi = ...
po konformni = ....
Vsi samo govorijo kaj so kdaj v letu "95" rekli, na kak način se obračunava
Še bi bil zelo hvaležen če lahko nekdo postreže s formulo, in obrazložitvijo kdaj se kaj pripisuje glavnici.
Mene ni na žalost prepričal še nihče, niti 99% splošnega mnenja da je
KOMFORMNI = OBRESTNO OBRESTNI RAČUN!
Ko me bo kdo, dam za pijačo
LP greg



