Kako smo zadovoljni na svojih delovnih mestih?

[Kompika]

Živjo,

delam v srednje velikem podjetju približno dva meseca. Včeraj je bil plačilni dan. Nekateri so bili zadovoljni , drugi manj .
Kaj po Vašem mnenju, bi bilo treba napisati v anketnem vprašalniku, da bi vodstvo dobilo sporočilo, kaj je dobro in kaj slabo ?
Kakšna vprašanja bi navedli v anketi (anonimni seveda)?
Mogoče bi se to obneslo

[Optimistka]

Pozdravljena..

moram ti povedati, da sem včasih mislila, da delavce lahko "osrečiš" z višjo plačo. In da bodo potem seveda delali z večjim zadovoljstvom, motivacijo, da bodo občutili pripadnost podjetju.............................

No, odkar delam v tem podjetju, so se mi te utvare razblinile. Fantje imajo super plače za osnovna dela v proizvodnji, skoraj vsak mesec se jim plače zvišujejo, o kakšnem zadovoljstvu pa ni ne duha ne sluha. Poznam razmere v drugih podjetjih in tukaj je za vse res "bogovsko" poskrbljeno, kot se reče.

Mogoče pa bi se morali zaposelni tudi pri vas "samozavedati", kaj pomeni, da lahko zjutraj vstaneš in greš v službo. Da imaš srečo, da ti nekdo da delo...... In če se na delovnem mestu ne počutiš v redu, moraš že zaradi sebe zamenjati službo ali pa preživeti lekcijo življenja.

Šele, ko začneš tudi sam dajati, lahko tudi prejemaš.

Pozdravček, M.

PS- vsi, ki me bodo grajali zaradi teh besed, naj se zazrejo vase...... v bistvu bi vsi raje prejemali kot dajali - to je v naši naravi....

[Mirko Zbačnik]

Optimistka, to razmišljanje je pozitivno, če se srečuješ z zrelimi osebami na obeh straneh (na delodajalski in delodajalčevi strani). A to je, da ne rečem grobo, iluzija. Seveda je bolje da je plača dobra, a iz izkušenj vem, da zdravi odnosi v firmi velikokrat odtehtajo višjo plačo.

Imeti službo je danes res sreča, a če se ti zjutraj upira vstajanje z mislijo, kaj mi bo danes ta ali oni zakuhal, tega denar ne odtehta. Zaradi dela samega, čeprav je včasih zaguleno, ne čutimo tega odpora.

Na spološno pa menim, da je razvijanje zdravih, korektnih odnosov v podjetjih danes šibko, kljub raznovrtnim standardemi (ISO na primer). Kajti papir prenese vse. Mnogokrat za to najamejo tudi zunanje sodelavce, a ker ni čutiti pristnosti, je vsak trud zaman.

Vprašanje je, kako bi vodstvo razumelo vašo anketo. Bi bilo to kot konstruktivna kritika, ali bi bil to indic do nezaupnice, graja?

S plačami je tako, da z njo ni nihče zadovoljen, pa čeprav ve, da si je dejansko ne zasluži.

[katrijn]

Predvidevam, da bi anketo želelo vodstvo? potem si poglejte kakšno knjigo o organizaciji dela, kjer so tudi muštri za vprašalnike.

[vikak]

Ravno danes je 18 let, odkar sem v tej firmi. Kar dosti sprememb je bilo, obrazi se menjavajo, nekateri očitno ostajajo/-mo. Zanimivo temo ste načeli, ni kaj reči. Menim, da je ključnega pomena visoka stopnja samomotivacije, ki je seveda v odvisnosti tako od karakterja, kot seveda še od večje vrste dejavnikov. Je pa res to, da je posploševanje v smislu, starejši so bili taki in taki, mladi so taki in taki, nesmiselno. Tudi mene moti indiferentnost posameznikov v našem kolektivu in preko knjig, kot so Kako povečati produktivnost delovnega tima, zdajle trenutno "obdelujem" Grubiševo Motivacijo skušam poiskati "ventilček". Se pa absolutno strinjam, da denar ni nek hud (no nekaj "materialistov" poznam, a njihovi apetiti se nikoli ne končajo), oz. si upam trditi, da je zanemarljiv motivacijski faktor.
Je pa res, da se vse spreminja, tako mi sami kot naša okolica. Je že prav tako ....

[vikak]

Ravno danes je 18 let, odkar sem v tej firmi. Kar dosti sprememb je bilo, obrazi se menjavajo, nekateri očitno ostajajo/-mo. Zanimivo temo ste načeli, ni kaj reči. Menim, da je ključnega pomena visoka stopnja samomotivacije, ki je seveda v odvisnosti tako od karakterja, kot seveda še od večje vrste dejavnikov. Je pa res to, da je posploševanje v smislu, starejši so bili taki in taki, mladi so taki in taki, nesmiselno. Tudi mene moti indiferentnost posameznikov v našem kolektivu in preko knjig, kot so Kako povečati produktivnost delovnega tima, zdajle trenutno "obdelujem" Grubiševo Motivacijo skušam poiskati "ventilček". Se pa absolutno strinjam, da denar ni nek hud (no nekaj "materialistov" poznam, a njihovi apetiti se nikoli ne končajo), oz. si upam trditi, da je zanemarljiv motivacijski faktor.
Je pa res, da se vse spreminja, tako mi sami kot naša okolica. Je že prav tako ....

[vikak]

Ampak Optimistka je pa tako lepo napisala. In tako zelo resnično