Osnova za obračun bolniške


Moderator: Mirko Zbačnik

Odgovori
Petica
Začetnik
Začetnik
Prispevkov: 32
Pridružen: 22 Jun 2004, 10:46
Kraj: Slovenia

Osnova za obračun bolniške

Odgovor Napisal/-a Petica »

Dobro jutro,

ravnokar sem prebrala vse poste na temo bolniške, pa sem še vedno zbegana.

Katera osnova se vzame z izračun bolniše:
- povprečje plač iz preteklega leta?
- plača preteklega meseca?

Vem, da se refundacija za nego računa glede na povprečje plač preteklega leta.

Ali je osnova odvisna od aktov podjetja?

Hvala :) :?:

Petica
adut
Super računovodja
Super računovodja
Prispevkov: 1968
Pridružen: 28 Jan 2003, 14:37

Odgovor Napisal/-a adut »

1. Za bolniško do 30 dni in poškodbo izven dela do 30 dni se vzame za osnovo plača prejšnjega meseca.
2. Za nego, spremstvo, bolniško nad 30 dni, poškodbo izven dela nad 30 dni, poškodbo pri delu, darovanje krvi ... pa se vzame plačo iz preteklega leta - podatek za dohodnino.
3. Procenti od osnove so spet različni:
- za 1. primer so 80% od osnove,
- za 2. primer pa:
nega in spremstvo 80%,
bolezn. in pošk.izven dela 90%,
poškodba pri delu in darovanje krvi 100%.

Verjetno sem tudi kaj pozabila, pa me prosim dopolnite.

Mirjana
junior
Začetnik
Začetnik
Prispevkov: 56
Pridružen: 29 Mar 2005, 13:12

Odgovor Napisal/-a junior »

Jaz pa mislim, da se tudi za boleznine do 30 dni vzame osnova iz preteklega leta.

Pozdrav! :roll:
ozi
Računovodski vajenec
Računovodski vajenec
Prispevkov: 143
Pridružen: 11 Apr 2005, 14:47

Odgovor Napisal/-a ozi »

Za boleznine do 30 dni je osnova iz prejšnjega meseca in delavec ne sme prejeti več, kot če bi delal (v primeru da je osnoa prej.m. večja od osnove v tekočem mesecu).
adut
Super računovodja
Super računovodja
Prispevkov: 1968
Pridružen: 28 Jan 2003, 14:37

Odgovor Napisal/-a adut »

Ur.l. 42/2002, ZDR, 137.člen:
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Mirjana
adut
Super računovodja
Super računovodja
Prispevkov: 1968
Pridružen: 28 Jan 2003, 14:37

Odgovor Napisal/-a adut »

Ur.l. 42/2002, ZDR, 137.člen:
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Mirjana
Priročni
Nov član
Nov član
Prispevkov: 14
Pridružen: 15 Dec 2016, 12:45

Re:

Odgovor Napisal/-a Priročni »

ozi napisal/-a: 20 Maj 2005, 07:21 Za boleznine do 30 dni je osnova iz prejšnjega meseca in delavec ne sme prejeti več, kot če bi delal (v primeru da je osnoa prej.m. večja od osnove v tekočem mesecu).
Še to kar drži?

Ker v mojih primerih imajo osnovo za boleznino do 30 dni iz preteklega meseca...ter glede na to imajo pri boleznini bruto urna postavka (80%) višjo od bruto urne postavke za redno delo.
Odgovori