DELOVNA DOBA
Smo javni zavod s področja zdravstva in socialnega varstva. Pri izračunu delovne dobe, kot osnovo za izračun dodatnka za minulo delo, upoštevamo kolektivno pogodbo za zdravstvo in socialno varstvo, kjer se v osnovo šteje vsa pokojninska doba, razen dokupljene, benificirane in posebne dobe (torej tudi pokojniska doba, ki jo delavci pridobijo zunaj delovnega razmerja, npr. ko so brezposelni na zavodu, ko plačujejo za pokojnisko dobo, kot fizične osebe...).
V zavodu s področja sociale, pa je računsko sodišče v svojem poročilu napisalo, da se kot osnova upošteva samo leta prebita v delovnem razmerju, tako kot je napisano v spošni koletktivni pogodbi za negospodarstvo (javni sektor).
Zanima me ali je potrebno upoštevati splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo ali panožno?
Ali upoštevati tisto kar je ugodneje za delavnca, vsekakor je to panožna kolektivna pogodba?
lp
delovna doba
82. člen Kolektivne pogodbe zdravstva in socialnega varstva pravi:
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače delavca za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja v državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene, beneficirane in posebne dobe.
129. člen ZDR:
dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
(2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Tako, da menim, da ni dileme. Šteje se VSA delovna doba, in ni mi jasno od kod in predvsem kje so zakonske osnove za trditve rač. sodišča.
LP
Jože
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače delavca za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja v državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene, beneficirane in posebne dobe.
129. člen ZDR:
dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
(2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Tako, da menim, da ni dileme. Šteje se VSA delovna doba, in ni mi jasno od kod in predvsem kje so zakonske osnove za trditve rač. sodišča.
LP
Jože
Pozdravljeni,
tudi pri nas v šolstvu - KP vzgoja in izobraževanje, se upošteva za dodatek MD le efektivna delovna doba, torej doba prebita na delovnem mestu in nič drugega.
Pa še tolmačenje so na MŠZŠ spremenili - prej so razlagali, da se šteje en dan za opravljeno delo kot en dan, ne glede ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Z aprilsko okrožnico pa so te trditve spremenili in se minulo delo obračunava po procentu zaposlenosti, tako, da če si zaposlen 50%, komaj v dveh letih dobiš 0,5% MD, pa še to na polovični osnovni količnik. Torej so ljudje dvakratno prikrajšani.
D.
tudi pri nas v šolstvu - KP vzgoja in izobraževanje, se upošteva za dodatek MD le efektivna delovna doba, torej doba prebita na delovnem mestu in nič drugega.
Pa še tolmačenje so na MŠZŠ spremenili - prej so razlagali, da se šteje en dan za opravljeno delo kot en dan, ne glede ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Z aprilsko okrožnico pa so te trditve spremenili in se minulo delo obračunava po procentu zaposlenosti, tako, da če si zaposlen 50%, komaj v dveh letih dobiš 0,5% MD, pa še to na polovični osnovni količnik. Torej so ljudje dvakratno prikrajšani.
D.
delovna dobo
Ali se v delovno dobo pri obračunu dodatka na delovno dobo všteva tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti z osebnim delom?