Jaz res ne vem zagotovo, oglašam pa se zato, da "pomagam prositi" za pomoč še ostale. V Davčno finančni praksi št. 5/05 piše, da je strošek goriva del bonitete, ostali stroški, povezani s privatno uporabo službenega vozila pa da niso davčno priznani. Treba da je voditi evidenco, iz katere se da ugotoviti, kolikšen del uporabe vozila odpade na zasebno rabo; če te evidence ni, se lahko zgodi, da bo davkar vse stroške v zvezi z uporabo službenega vozila obravnaval kot davčno nepriznane. Če prav razumem, tisti procenti od nabavne vrednosti so samo zato, ker delavec ni iz svojega denarja kupil avto in mora zato preko bonitete prispevati v državno blagajno.
Še bolj zapleteno je to pri mobitelih. Avtor članka v DFP ugotavlja, da DURS ni pojasnil, ali boniteta za mobitel zajema tudi stroške pogovorov. Prevladuje mnenje, da ne, in da je potrebno iz izpisa pogovorov določiti, kaj je službeno in kaj privatno. Kar je po mojem mnenju nemogoče.
Res prosim še za mnenja ostalih, ker so mi tele bonitete precej meglene.
