Spoštovani!
Pišem vam prvič. Imam velik problem , ker ne znam poknjižiti zapadle neplačane terjatve preteklih let od leta 1998 za s.p.
Ker se bliža datum oddaje bilanc sem zelo v skrbeh.
Za odgovor se zahvaljujem in vas pozdravljam! sneška
knjiženje odpis zapadlih neplačanih terjatev za s.
Moderator: Mirko Zbačnik
Sicer malo starejša obrazložitev (iz leta 1998) pa mislim da še velja:
Terjatev je mogoče odpisati samo v primerih, ko je neizterljiva. O neizterljivosti pa govorimo, če sodišče v posebnem postopku ugotovi, da gospodarski subjekt (dolžnik) nima sredstev za poplačilo ali če obstajajo drugi razlogi (npr. sodišče ne prizna terjatve), zaradi katerih se upnik ne more poplačati. Vsekakor pa to dejstvo, neizterljivost, mora biti ugotovljeno s sodno odločbo. Navedena listina predstavlja tudi temelj za vknjižbo.
Na drugi strani pa je terjatev neizterljiva tudi v primeru poteka roka, v katerem bi moral upnik zahtevati izpolnitev (zastaranje terjatve). Zastaranje terjatve je predmet zakona o obligacijskih razmerjih. Če terjatev izvira iz pogodb, ki se nanašajo na promet blaga in storitev, je splošni zastaralni rok 3 leta (374. člen zakona). Po poteku tega roka je terjatev pravno ugasnila, kar pomeni, da s pravnimi sredstvi (tožbo) ni mogoče zahtevati njene izpolnitve. Ali če smo natančnejši: tožbo je mogoče navkljub temu vložiti, vendar mora sodišče, če se dolžnik sklicuje na institut zastaranja, to upoštevati. To pomeni, da mora zavrniti zahtevek upnika za sodno izvršitev plačila terjatve.
Terjatev je mogoče odpisati samo v primerih, ko je neizterljiva. O neizterljivosti pa govorimo, če sodišče v posebnem postopku ugotovi, da gospodarski subjekt (dolžnik) nima sredstev za poplačilo ali če obstajajo drugi razlogi (npr. sodišče ne prizna terjatve), zaradi katerih se upnik ne more poplačati. Vsekakor pa to dejstvo, neizterljivost, mora biti ugotovljeno s sodno odločbo. Navedena listina predstavlja tudi temelj za vknjižbo.
Na drugi strani pa je terjatev neizterljiva tudi v primeru poteka roka, v katerem bi moral upnik zahtevati izpolnitev (zastaranje terjatve). Zastaranje terjatve je predmet zakona o obligacijskih razmerjih. Če terjatev izvira iz pogodb, ki se nanašajo na promet blaga in storitev, je splošni zastaralni rok 3 leta (374. člen zakona). Po poteku tega roka je terjatev pravno ugasnila, kar pomeni, da s pravnimi sredstvi (tožbo) ni mogoče zahtevati njene izpolnitve. Ali če smo natančnejši: tožbo je mogoče navkljub temu vložiti, vendar mora sodišče, če se dolžnik sklicuje na institut zastaranja, to upoštevati. To pomeni, da mora zavrniti zahtevek upnika za sodno izvršitev plačila terjatve.