Prosim za pomoč,
delavki v pogodbi piše, da ji pripada službeno vozilo. Ker še do danes ni dobila avta, je dala svojega na popravilo, ker ji je direktor obobril. Mene pa zanima, če ima že kdo kakšne podobne primere, kako naj to poknjižim. Ali je to boniteta, če ji plačamo popravilo. DDV za avtomobile je neodbiten, vendar me zamima, ali je potrebno še kaj drugega.
Hvala za odgovor
servis avtomobila
Moderator: Mirko Zbačnik
servis avtomobila
Alenka
Ker delavka še ni dobila službenega avtomobila, uporablja svojega in vsled tega dobi plačano kilometrine (za službene poti se razume). S kilometrino pa se krijejo vsi stroški vzdrževanja, zavarovanja, goriva, čiščenja,...avtomobila. Torej ji nič ne vračate za popravilo.
Če pa račun za popravilo kljub navedbam priznate, je to boniteta in tudi v celoti davčno neprizan strošek.
Če pa račun za popravilo kljub navedbam priznate, je to boniteta in tudi v celoti davčno neprizan strošek.
Zadnjič sem pametovala, sedaj pa...
... našega direktorja zanima seldeče: zaposlen posodi komercialistu v podjetju avtomobil za na teren za obdobje pol leta. Zaposlen dobi izplačano kilometrino (za nadomestilo za gorivo, zavarovanje,...), sedaj pa bi želel kljub izplačani kilometrini, da se ta avto tanka na račun podjetja. Da je "petrolov račun" davčno nepriznan strošek je jasno, kaj pa je osnova za izračuna bonitete - strošek goriva, kiolometrina ali oboje?
... našega direktorja zanima seldeče: zaposlen posodi komercialistu v podjetju avtomobil za na teren za obdobje pol leta. Zaposlen dobi izplačano kilometrino (za nadomestilo za gorivo, zavarovanje,...), sedaj pa bi želel kljub izplačani kilometrini, da se ta avto tanka na račun podjetja. Da je "petrolov račun" davčno nepriznan strošek je jasno, kaj pa je osnova za izračuna bonitete - strošek goriva, kiolometrina ali oboje?
Ja saj tako smo delali do sedaj. Denar za gorivo je komercialistu dajal zaposlen od katerega je avto in kateri tudi dobi izplačano kilometrino. To je OK.
Vendar direktorjeva želja ....
Druga varianta je morada lahko tudi ta, da ta zaposleni da avto podjetju v najem za npr. "x" SIT mesečno, potem pa se lahko stroški goriva priznajo, morda tudi drugi stroški ... odvisno kako je v pogodbi določeno.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kaj če direktor vstraja pri kilometrini in gorivu, od česa se računa boniteta?
Vendar direktorjeva želja ....
Druga varianta je morada lahko tudi ta, da ta zaposleni da avto podjetju v najem za npr. "x" SIT mesečno, potem pa se lahko stroški goriva priznajo, morda tudi drugi stroški ... odvisno kako je v pogodbi določeno.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kaj če direktor vstraja pri kilometrini in gorivu, od česa se računa boniteta?
-
Knjigovodja
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 06 Jul 2005, 12:11
Uh, meka, tegale vašega direktorja vam pa nič ne zavidam.
Pa poglejmo. Zaposleni daje v najem avto nekemu komercialistu. Če gledamo iz vidika podjetja, je čisto vseeno, s čigavim vozilom se je komercialist peljal okoli, dobi pač po pravilu obračunane stroške, torej tudi kilometrino. To, da je nek zaposleni posodil svoj avto, je zaseben dogovor med komercialistom in zaposlenim. Upam, da "kilometrine" ne izplačujete direktno lastniku avtomobila, ampak da gre to posredno, preko komercialistovega potnega naloga.
Da bi podjetje plačevalo gorivo za neko vozilo, ki ni osnovno sredstvo podjetja, kar "na odprto", tudi ne gre in ne bo davčno priznano. Upravičenost in davčno priznani strošek se vedno izkazuje s potnimi nalogi in št. prevoženih kilometrov po potnih nalogih. Kar ni upravičeno, ni davčno priznano in je boniteta.
Res bo najbolj elegantno, da sklenete pogodbo o najemu vozila. Potem pa je treba voditi službene vožnje. Samo odstotek službenih voženj določa odstotek davčno priznanih stroškov gorivo in vzdrževanja. Preostali odstotek je čista boniteta.
Najbolj prav pa bo, da si komercialist kupi spodoben avto in mir.
LP!
Pa poglejmo. Zaposleni daje v najem avto nekemu komercialistu. Če gledamo iz vidika podjetja, je čisto vseeno, s čigavim vozilom se je komercialist peljal okoli, dobi pač po pravilu obračunane stroške, torej tudi kilometrino. To, da je nek zaposleni posodil svoj avto, je zaseben dogovor med komercialistom in zaposlenim. Upam, da "kilometrine" ne izplačujete direktno lastniku avtomobila, ampak da gre to posredno, preko komercialistovega potnega naloga.
Da bi podjetje plačevalo gorivo za neko vozilo, ki ni osnovno sredstvo podjetja, kar "na odprto", tudi ne gre in ne bo davčno priznano. Upravičenost in davčno priznani strošek se vedno izkazuje s potnimi nalogi in št. prevoženih kilometrov po potnih nalogih. Kar ni upravičeno, ni davčno priznano in je boniteta.
Res bo najbolj elegantno, da sklenete pogodbo o najemu vozila. Potem pa je treba voditi službene vožnje. Samo odstotek službenih voženj določa odstotek davčno priznanih stroškov gorivo in vzdrževanja. Preostali odstotek je čista boniteta.
Najbolj prav pa bo, da si komercialist kupi spodoben avto in mir.
LP!
Kar mora priti, bo prišlo. In ko bo prišlo, se bo treba postaviti po robu. (HP)