V začetku letošnjega maja sem podpisala zaposlitveno pogodbo za 6 mesecev. To je moja prva zaposlitev. Bega me naslednja zadeva: v pogodbi piše da imam pravico do sorazmernega dela letnega dopusta ki naj bi znašal 10 dni. Prejšnji mesec sem svoji nadrejeni rekla, da bi rada dobila en dan dopusta. Odvrnila mi je, da mi dopust sploh še ne pripada, ker nisem pri njih zaposlena neprekinjenih 6 mesecev.
Torej, če prav razumem, jaz teh 10 dni sploh ne morem koristit, dokler ne preteče čas, ki je v pogodbi (6 mesecev)? Kaj pa v primeru da po teh šestih mesecih ne bom nadaljevala dela pri tem delodajalcu? Mi teh 10 dni dopusta pač propade?
Pa še nekaj: ali je potrebno delodajalcu dostaviti bolniški list, če je bolniška trajala samo 1 dan?
Pri meni je bilo tako ko sem pričela z delom. Vsak mesec sta mi pripadala dva dneva dopusta, ki sem jih lahko koristila šele po 6.polnih mescih zaposlitve.
Kar pa se tiče bolniškega lista, pa mora biti za vsak dan bolniške, čeprav je bil samo en dan.
8. LETNI DOPUST
159. člen
(trajanje letnega dopusta)
(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega
delavca.
(2) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
(3) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
160. člen
(določanje trajanja letnega dopusta)
(1) Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
(2) Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
(3) Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih.
(4) Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.
161. člen
(pridobitev pravice do letnega dopusta)
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
162. člen
(pravica do sorazmernega dela letnega dopusta)
(1) Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
(2) Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
163. člen
(izraba letnega dopusta)
(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
(3) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal manj kot šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo delodajalca.
LP,
Star kitasjki pregovor pravi, ne daj lačnemu jesti ribe, pač pa ga nauči loviti.
Laikom pa je včasih branje zakonov malce težko. Dopust vam vsekakor pripada in sicer 1/12 za vsak mesec. Bolniški list morate v vsakem primeru dostaviti delodajalcu. Če to ni dopust, delodajalec lahko azume to kot "plavi" (neopravičen izostanek). Delodajalec vam je dolžan nuditi koriščenje dopusta, vi ga pa morate koristit. Obveznost po ZDR je na strani obeh. Če vam ga iz upravičenih razlogov ni zagotovil koriščenja, ste dolžni do odškodnine. Vendar poudarjam, iz opravičenih razlogov. opravičen razlog pa je, če bi zaradi koriščenja dopusta trpelo delo.
Še malce teoriziranja, ki je bolj prikaz nejasnosti zakona, kot odgovor na vaše vprašanje:
Pri sorazmernem koriščenju dopusta je včasih "križ" razumevanje zakona. Vi imate pravico prvih šest mesecev koristit 1/12 dopusta na mesec, se pravi prvega pol leta 6/12. Ko presežete šest mesecev zaposlitve, pa imate pravico do koriščenja celotnega dopusta. Lahko se zgodi, da to dosežete pred 1. julijem (to ni pri vas), a kljub pravici do polnega dopusta, vam ga je delodajalec dolžan nuditi do 1. julija le sorazmeren del. Podobna situacija lahko nastane, če bi vi po sedmih mesecih zamenjali delodajalca. Praksa je eno, zakon drugo, tretje pa je sodna praksa. Zakon v teh primerih napotuje k sporazumevanju obeh delodajalcev, kako pa je to v praksi - verjetno veste. Oba sta istega mnenja, da naj bi ga dal drugi.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Rad bi spominil kako je v primeru, če sklene zaposlitev z drugim delodajalcem-ZDR:
164. člen
(sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem)
(1) Delavec izrabi letni dopust pri delodajalcu, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe, razen če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.
(2) Ob prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta.
Kako bi ravnal jaz v tem primeru: Verjamem, da se v pogodbi nista dogovorila glede dopusta. zato bi zahteval dopust, ki mi pripada. če pa bi mi ponudil dogovor pa bi ga odklonil, saj nikjer ne piše da ga moram sprejeti. torej dogovora ne bi bilo tako bi dopust izkoristil pri njem pa če tudi po preteku delovnega razmerja.
Res je problem, še posebno v primeru, ko odpoved ni sporazumna. Prvi delodajalec vstraja pri svoje, da omogoči le sorazmeren del, čeprav zakon navaja drugače, drugi pa več od sorazmernega noče priznati. Menim, da bi moral zakon jasneje določati te primere. V življenju odnosi niso idalizirani kot v zakonu.
Je pa žalostno dejstvo za delojemalce to, da na delodajalski strani v bistvu nastopata dve stranki, kajto podpisnik pogodb je tudi GZS. Vsi pa vemo, kakšna stališča zastopa. To je verjetno unikat v Evropski skupnosti.
Nazadnje spremenil Mirko Zbačnik, dne 11 Avg 2005, 11:06, skupaj popravljeno 1 krat.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Drži, a kako bi komentirali šele sprejeto KP Gradbeništva, saj kot vemo, so v pogajalski skupini praktiki. Zapisalo se jim je (le primer), da je regres 160.000,00, v primeru likvidnostnih težav pa v višini splošne KP, povišanja plač so s 1. januarjem všteta v trifni razred, vsa nadaljnja povišanja pa niso obvezna, razen v primeru, če ne dosegaš dna tarifnega razreda. Če bi že razumel delegacijo delodjalcev, ne razuem delegacije delojemalcev. Na prvi pogled je tarifna priloga v primerjavi z drugimi super, a dejansko so vse plače, čeprav mizerne nad dnom razredov. Ravno te primere, ki se najbolj dotikajo zaposlenih bi morali natančneje opredeliti. Čakat sodno prakso, kaj bo rekla je malce zaudno in nepraktično.
Pa tudi kadrovski potencial delojemalčeve strani je šibek, včasih odvisen le od kadrov v samem vrhu panožnega sindikata.
PS.: Morgana, dejali boste, pa kaj to mene briga. Opravičujem se vam, včasih nas tema zanese in pač debatiramo tudi malce naokoli.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Če imaš pogodbo za 6 mesecev lahko izkoristiš sorazmerni del, ki ti pripada, pred prenehanjem teh 6 mesecev, nikakor pa ne po prenehanju del.razmerja, kot je nekdo omenil, ker potem to sploh ne bi bilo prenehanje del.razmerja. Dopust se šteje v delovni čas!
Hvala za zelo podrobna poročila in odgovore . No saj ravno to kar je rekla/rekel nike mi je koleščke zablokiralo. Ali 10 dni koristim med temi 6 meseci ali po koncu 6 mesecev. Saj jaz samo rabim, da mi nekdo zagotovi, da jih lahko koristim že sedaj (1 dan na mesec), ker nočem, da me tu v službi "farbajo" in govorijo, da lahko teh 10 dni izrabim šele ko pogodba preteče (pa naj se nadaljuje pri tem delodajalcu ali pri drugem).
Saj jaz samo rabim, da mi nekdo zagotovi, da jih lahko koristim že sedaj (1 dan na mesec), ker nočem, da me tu v službi "farbajo" in govorijo, da lahko teh 10 dni izrabim šele ko pogodba preteče (pa naj se nadaljuje pri tem delodajalcu ali pri drugem).