Pozdravljeni
Prosim vas za pomoč pri eni dilemi in sicer; na nekem spletnem časopisu sem prebrala, da je mogoče službeno stanovanje oddati v najem zaposlenemu in se to lahko šteje kot plačilo v naravi. Plačilo se ne obračunava preko bonitet. Zaposleni pa si takšno plačilo vpiše v svojo dohodnino.
Zdaj pa me zanima če kdo kaj ve na to temo oz. kako oddajo stanovanja zaposlenemu prakticirate vi?
Hvala in LP.
Plačilo "v naravi"
Moderator: Mirko Zbačnik
mogoče bo kaj pomagalo
Plačilo v naravi kot del plačila za delo ali boniteta?
5.8.2005
Kdaj je plačilo v naravi del plačila za delo ali in kdaj boniteta ter kakšen vpliv ima plačilo v naravi na pokojninsko osnovo?
Druge vrste plačil, ki so kot plačilo za delo določene v kolektivni pogodbi in v pogodbi o zaposlitvi, so lahko izplačane v:
a) denarju – npr. denarna nagrada za inovacijo, ki ne predstavlja del plače za delovno uspešnost, ker ni vnaprej določenih meril; denarna nagrada za avtorsko delo iz delovnega razmerja, za katero ni bila sklenjena avtorska pogodba
b) v naravi kot so: premičnina, nepremičnina, storitve, boni, pravice. V praksi so se najbolj razvile, poleg plače, naslednja plačila za delo: uporaba službenega avtomobila za zasebne namene, računalnika in mobilnega telefona za zasebne namene; izobraževanje v lastnem interesu; različne oblike zavarovanja; nastanitev.
Druge vrste plačil se predvsem določajo v pogodbah o zaposlitvah in manj v kolektivni pogodbah.
Ugotovimo lahko, da je pojem druga vrsta plačil širša od plačila v naravi. To pomeni, da zaposleni lahko za opravljeno delo dobi plačo in dodatna morebitna plačila, če je tako določeno v kolektivni pogodbi oziroma v pogodbi o zaposlitvi.
Plačilo v naravi ni boniteta, ker ni ugodnost, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu, temveč je del plačila za delo, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi. Če pa plačilo v naravi ni določeno v pogodbi o zaposlitvi kot del plačila za delo, potem pa govorimo o boniteti.
Stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje drugih vrst plačil ne priznava v pokojninsko osnovo, kar pa po našem mnenju ni v skladu z 42. členom ZPIZ-1. ZDR je bil sprejet pozneje kot ZPIZ-1 in je uvedel nov pojem druga vrsta plačil kot sestavni del plačila za delo. Po našem mnenju bi bil to razlog, da je plačilo v naravi potrebno razlagati kot drugo vrsto plačil. Plačilo za delo kot druga vrsta plačil bodisi v naravi bodisi v denarju se poleg plače upošteva tudi v pokojninski osnovi v skladu s 4. odst. 39. člena in 42. člena ZPIZ-1 ter v skladu s temeljnim načelom ZPIZ-1.
ZPIZ-1 ne določa »drugih vrst plačil«, v 42. členu pa določa, da se plačila v naravi ne priznavajo v pokojninsko osnovo, če niso določene v pogodbi o zaposlitvi kot del plačila za delo. To po našem mnenju pomeni, da se plačilo v naravi priznava v pokojninsko osnovo, če je določeno v pogodbi o zaposlitvi kot del plačila za delo.
Vir: Več o tem pripravljamo v 4. aktualizaciji priročnika Obračun plač , ***** Dashöfer, založba, d.o.o.
Plačilo v naravi kot del plačila za delo ali boniteta?
5.8.2005
Kdaj je plačilo v naravi del plačila za delo ali in kdaj boniteta ter kakšen vpliv ima plačilo v naravi na pokojninsko osnovo?
Druge vrste plačil, ki so kot plačilo za delo določene v kolektivni pogodbi in v pogodbi o zaposlitvi, so lahko izplačane v:
a) denarju – npr. denarna nagrada za inovacijo, ki ne predstavlja del plače za delovno uspešnost, ker ni vnaprej določenih meril; denarna nagrada za avtorsko delo iz delovnega razmerja, za katero ni bila sklenjena avtorska pogodba
b) v naravi kot so: premičnina, nepremičnina, storitve, boni, pravice. V praksi so se najbolj razvile, poleg plače, naslednja plačila za delo: uporaba službenega avtomobila za zasebne namene, računalnika in mobilnega telefona za zasebne namene; izobraževanje v lastnem interesu; različne oblike zavarovanja; nastanitev.
Druge vrste plačil se predvsem določajo v pogodbah o zaposlitvah in manj v kolektivni pogodbah.
Ugotovimo lahko, da je pojem druga vrsta plačil širša od plačila v naravi. To pomeni, da zaposleni lahko za opravljeno delo dobi plačo in dodatna morebitna plačila, če je tako določeno v kolektivni pogodbi oziroma v pogodbi o zaposlitvi.
Plačilo v naravi ni boniteta, ker ni ugodnost, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu, temveč je del plačila za delo, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi. Če pa plačilo v naravi ni določeno v pogodbi o zaposlitvi kot del plačila za delo, potem pa govorimo o boniteti.
Stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje drugih vrst plačil ne priznava v pokojninsko osnovo, kar pa po našem mnenju ni v skladu z 42. členom ZPIZ-1. ZDR je bil sprejet pozneje kot ZPIZ-1 in je uvedel nov pojem druga vrsta plačil kot sestavni del plačila za delo. Po našem mnenju bi bil to razlog, da je plačilo v naravi potrebno razlagati kot drugo vrsto plačil. Plačilo za delo kot druga vrsta plačil bodisi v naravi bodisi v denarju se poleg plače upošteva tudi v pokojninski osnovi v skladu s 4. odst. 39. člena in 42. člena ZPIZ-1 ter v skladu s temeljnim načelom ZPIZ-1.
ZPIZ-1 ne določa »drugih vrst plačil«, v 42. členu pa določa, da se plačila v naravi ne priznavajo v pokojninsko osnovo, če niso določene v pogodbi o zaposlitvi kot del plačila za delo. To po našem mnenju pomeni, da se plačilo v naravi priznava v pokojninsko osnovo, če je določeno v pogodbi o zaposlitvi kot del plačila za delo.
Vir: Več o tem pripravljamo v 4. aktualizaciji priročnika Obračun plač , ***** Dashöfer, založba, d.o.o.