Mujo in Haso oropata pošto. Plen na hitro razdelita, vsak vzame eno vrečo in zbeži.
Po pol leta se srečata v gostilni na kofetu, pa vpraša Mujo Hasota kako se kaj ima.
"Odlično. vreča je bila polna denarja, kupil sem si avto, hišo, lokal...
Pa ti?"
"Ah, moja vreča je bila polna polžnic..."
"Ja kaj si pa naredil z njimi?"
" Nič, vsak mesec plačujem kolkar lahko. Po dve tri..."
Slavni govorec je enega od svojih seminarjev prišel tako, da je v roki držal
bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 poslušalcev,
je vprašal: "Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?" Roke so se začele
dvigovati. Dejal je:"Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da
naredim tole. Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je: "Kdo si ga še vedno želi?" Roke so bile še vedno dvignjene.
"Dobro," je odgovoril:"Kaj pa če naredim tole?" Bankovec je vrgel na tla in
začel po njem stopati. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega. "Kdo si
ga želi sedaj?" Roke so bile še vedno v zraku. "Prijatelji moji, danes smo
se naučili zelo dragocene lekcije," je
dejal: "Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite,
ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. Še vedno je vreden 20 dolarjev."
"V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh, v
umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo, in okoliščinami, ki nam
prihajajo na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni
topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali
kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti.
Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste
neprecenljivi...zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi. Veličina našega
življenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali koga poznamo, temveč od tega,
KDO SMO MI."
Osebje mora biti zdaj prisotno ob delavnikih le od 6. ure dopoldne do 6. ure popoldne. Pričakujemo, da bodo vsi sodelavci brez posebnega poziva opravljali nadure, če bo delo to zahtevalo.
Najstarejši nameščenec je odgovoren za čistočo pisarne. Mladina se javi pri njem 40 minut pred začetkom delovnega časa in ostane še do konca dela na razpolago.
Med pisarniškimi urami se ne sme govoriti.
Malicanje je dovoljeno med 11;30 in 12;00 uro. Vendar se delovni proces v tem času ne sme ustaviti.
Enostavna obleka je predpis. Osebje ne sme nositi svetlih oblek in lahko nosi le urejene nogavice. Galoše in plašči v pisarni niso dovoljeni, ker ima osebje na razpolago peč. Izjemoma so dovoljene pri slabem vremenu ovratne rute in klobuki. Sicer pa priporočamo, da bi vsak uslužbenec v zimskem času prinesel 2 kg premoga s seboj v službo.
Potreba po tobaku, vinu in žganih pijačah se smatra kot mesena šibkost in je zaradi tega vsemu osebju prepovedana.
Uslužbenec, ki obiskuje biljardne in politične lokale, daje spodbudo, da se dvomi o njegovi časti, prepričanju, poštenosti in načelih.
Ženske uslužbenke se morajo držati pobožne življenjske usmeritve.
Vsak uslužbenec ima dolžnost, da ohranja svoje zdravje. Bolni uslužbenci ne prejmejo nobenega plačila. Zato bi moral vsak odgovoren uslužbenec dajati na stran del svoje plače, tako da pri delovni nezmožnosti ali pojemajoči ustvarjalnosti ne bi padel v breme celotni družbi.
Dopust se dobi le v nujnih družinskih zadevah.
Vsak uslužbenec ima dolžnost, da svojega šefa informira, kaj o njem govorijo službeno ali privatno. Mislite na to, da morate biti svojemu delodajalcu hvaležni. On vas pravzaprav prehranjuje.
Na koncu naj navedemo še velikodušnost tega pisarniškega reda. V zameno pričakujemo znatno zvišanje delavnosti.
Pride glavni direktor Coca-Cole k papežu v Rim in ga prosi, ali je mogoče,
seveda za velike denarce, v molitvi "oče naš, ki si v nebesih, daj nam danes naš vsakdanji kruh ..." besedo kruh zamenjati z besedo kokakola.
"Daj nam danes našo kokakolo ?"
Pa papež razmšlja in razmišlja, se posvetuje in posvetuje in slednjč le reče:
"Zelo mi je žal, a ne bo šlo."
Direktor poklapano odide, papež pa pokliče ekonoma: "Ti, kdaj se nam pa izteče tista pogodba s pekom?"
Kaj je z vami, ste pozabili na in NEUMNEJŠI
Profesor se je razjezil nad učencem: "Če misliš, da me boš tako zafrkaval med poukom, si poišči bolj neumnega profesorja kot sem jaz - toda bojim se, da ga ne boš našel!"
(Na smeške in vice)
Kako zveni, če zamenjaš besede provesor z računovodjem, učenec z direktor ali šef, šolo pa z našo pisarno?
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
No, lepo, da se je Fata spet oglasila. Nam je kar nekaj manjkalo.
Bom še jaz prispevala en vic:
Gre fina dama s svojim scrkljanim psičkom na vlak. Tam se vsede poleg možarkarja in začne hvaliti svojega psička, kaj vse zna narediti: "Veste, moj Pikec zna brati, pisati, računati,...". Možakar je bil tiho, samo poslušal je in kimal.
Ko pa je morala dama v toaletne prostore, je prosila možakarja, če bi ji popazil Pikca in seveda je možakar pritrdil. Ko je dama odšla, pa je psu namazal rit z hudimi feferoni.
Čez nekaj časa se dama vrne iz toalete in vidi,kako se njen Pikec po riti drsa po kupeju. Nič ji ni bilo jasno, zato vpraša možakarja, ki naj bi ji
psa pazil, kaj je z Pikcem. Možakar pa ji resno odgovori;
"Ah nič, nič. Pri matematiki se je nekaj zmotil, zdaj pa radira...".
Bil sem presrecen. Z deklico svojega srca sem hodil ze vec kot leto
dni, ko sva sklenila, da se porociva. Moji stari so nama v vseh
pogledih pomagali, prijatelji so me spodbujali, moja deklica pa...
Bila je sanjska.
Samo ena stvar me je malce vznemirjala, moja bodoca tasca. Bila je
uspesna poslovna zenska, bistra, predvsem pa lepa in seksi. Vcasih se
je z menoj cisto ocitno spogledovala, kar me je spravljalo v zadrego.
Nekega dne me je poklicala, naj se oglasim, da bova pregledala seznam
gostov. Sel sem.
Bila je sama in ko sem prisel, mi je zasepetala, da se bom kmalu
porocil njej pa sem vsec in si me zeli. Rada bi se z menoj ljubila,
samo enkrat, preden se porocim in se zapisem njeni hceri. Kaj naj bi
ji rekel? Bil sem tako presenecen, da nisem mogel izustiti niti
besede. "Grem v spalnico," je rekla, "in ce si pripravljen, pridi za
menoj." Ko je odhajala po stopnicah v spalnico, sem gledal za njo in
obcudoval njeno graciozno zadnjico. Samo trenutek sem pomisljal, potem
sem pa sel k
vhodnim vratom, jih odprl in stopil iz hise...
Pred hiso je stal njen moz, me s solznimi ocmi objel in rekel: "Zelo
smo srecni in zadovoljni, da si opravil naso malo preizkusnjo. Ne bi
si mogli zeleti boljsega moza za svojo hcer, kot si ti. Dobrodosel v
druzini."
V šoli se učijo o različnih vrstah papirja. Učenci naštevajo razne vrste papirja: toaletni, časopisni, smirkov ... Dvigne roko Janezek iz zadnje klopi. Učiteljico je kar malo strah,
ker Janezek vedno izusti kakšno neprimerno: "No, kakšen papir pa poznaš ti, Janezek?"
"Šnops papir!"
"Ja, kakšen papir pa je to?" vpraša učiteljica.
"Ne vem, ampak ko grem z očetom v gostilno, on vedno naroči šnops pa pir."
