Povečanje nabavne vrednosti zgradbe

[Knjigovodja]

Stranka je zgradila lastno poslovno stavbo. Zgradba je bila končana in vsi računi so prispeli do 30.6.05. V juniju je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Zgradbo torej zavedem med osnovna sredstva na dan 30.06.05.

V juliju pa je stranka začela malo urejati. In sicer tako, da je zagradila z žičnato ograjo stavbi pripadajoč nadstrešek. Pa še malo izolacije, žična vrata, itd in nastaja skladišče, ki ga urejajo, ko imajo čas in bo gotovo nekje do konca leta.

Npr. da bo zadeva končana do decembra in bo da dodatek vreden cca 1.000.000,00. Vem da je treba v takem primeru povečati nabavno vrednosti osnovnega sredstva in temu ustrezno zmanjšati amortizacijsko stopnjo. (ampak mene grize, kaj to pomeni z davčnega vidika - teh 1.000.000,00 se bo potem amortiziralo po večji stopnji, kot je davčno dopuščena).

A tega ne morem storiti, ker mi program ne omogoča. Nimam možnosti vnosa sprememb. Ali menite, da bi bilo zelo hudo narobe, če bi v decembru pač odprla novo inv. številko in amortizirala ta dodatek samostojno po 5% od decembra dalje? Sicer drugače sploh ne morem in davčno bi bilo to še najbolj prav, samo s standardi mi malo striže.

In pa, ali je kaj narobe, ker so bile spremembe narejene po pridobitvi uporabnega dovoljenja?

Hvala za vaša mnenja.

[KAJ]

Jaz bi dala pod novo inv.št.oz.sredstvo.

[MG]

Kaj pa če bi obračunali amorticacijo do oktobra. Povečali nabavno vrednost in jo obračunali od oktobra naprej. Seštevek bi bil pravilen tako iz računovodskega kot iz davčnega vidika.

Pozdrav vsem,

MG

[Knjigovodja]

Hvala obema. Če koga zanima ali bo kdaj imel podoben problem. Po posvetu z direktorjem in kolegico, ki me je opozorila na Pojasnilo slovenskega inštituta za revizijo : http://www.si-revizija.si/publikacije/s ... _01-02.doc smo se odločili, da bomo skladišče amortizirali posebej.

Iz vsega tega sem se naučila, da je dobro, ne le prebirati SRS, ampak na strani Slovenskega inštituta za revizijo še malo povohati za kakšnimi pojasnili.

[Mirko Zbačnik]

Knjigovodja (sedaj ste pa že lahko računovodja ), tudi jaz sem imel to v mislih. Tudi jaz mislim, da bi bilo usredstvenje novega dela (ograje) bolj smiselno, kot pa povečanje nabavne vrednosti. Tudi vi ste že razmišljali v to smer. Tudi amortizacija ne bo več nad davčno priznano, (če predpostavimo, dase doba amortizairanja ne sme spremeniti) ker jo boste določili posebej za ograjo. Tako navajajo tudi SRS.

(4) Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena znaša za:
1. gradbene objekte 5%,
2. opremo, vozila, razen za osebne avtomobile, in mehanizacijo 25%,
3. osebne avtomobile 12,5%,
4. računalnike in računalniško opremo 50%,
5. večletne nasade 10%,
6. osnovno čredo 20%,
7. druga vlaganja 10%,
8. dobro ime 10%.

Le ne vem, pod kakšno amortizacijsko stopnjo bi jo dali. Glede tega, pakljub temu da je bilo am. skupin več, mi je bilo amortiziranje pred cca 15. leti ljubše - bilo je več izbire. Nelogično se mi zdi, da tu ni upoštevan material "zgredbe", razen če bi bila to "oprema" - sicer se čudno sliši in ne vem če bi to davćno zdržalo. Sicer je možna stopnja na osnovi dejanske dobe trajanja, a smo tu v dilemi, koliko je davčno priznanih odhodkov.

SRS je pa naše obvezno čtivo .

[Knjigovodja]

Glede na to, da je to skladišče mogoče fizično smatrati kot del zgradbe, bo kar lepo 5 %. Davkarija ne bo imela nič proti.

[Mirko Zbačnik]

To metodo lahko uporabite kadarkoli, ko je OS sestavljeno iz dveh delov, čeprav gre v bistvu za celoto. Še posebej, če ima "vgradni" del različen rok trajanja.
V praksi pa vse preveč uporabljamo le davčno priznane stopnje in ne dejanskih. Tako pač je.