če ti govoriš o ustanovnem kapitalu
morata družbenika podati odstopno izjavo ....
logična posledica je likvidacija podjeta
če pa si ta denar izposodita od družbe zakaj pa ne saj družba prosto razpolaga s svojim premoženjem
dvig ustanovitvenega kapitala
Moderator: Mirko Zbačnik
Torej ja tudi sama sem razmišljala v tej smeri.
Kar vzeti denarja se jasno ne sme. Ampak kot je že zgoraj napisano - ta denar je namenjen, da se porabi, ko podjetje pač nima drugega denarja - recimo da nekaj partnerjev ne poravna obveznosti - podjetje dolguje pa XY podjetju - torej je ta denar tu na razpolago kot neka rezerva in se poplača odbveznosti.
Ker pa bi nekdo to pač rad dvignil se resnično da le preko potnih stroškov, gotovinskih računov - pač potrebno ga je primerno upravičiti. Če si ga sposodi preko posojilne pogodbe ga mora vrniti ali "odslužiti" z računi, ki jih plača s svojega žepa oz, potnimi nalogi.
Dvig bo definitivno izveden.
Pa saj ne vem koliko je podjetij v Slo, ki ta denar dejansko hranijo - kdo ima na TRR-ju vedno 2.200.000 kot je ustanovni kapital ali več... Malo malo kdo.
HVALa vsem - to skupno razmišljanje mi je v veliko veselje
Kar vzeti denarja se jasno ne sme. Ampak kot je že zgoraj napisano - ta denar je namenjen, da se porabi, ko podjetje pač nima drugega denarja - recimo da nekaj partnerjev ne poravna obveznosti - podjetje dolguje pa XY podjetju - torej je ta denar tu na razpolago kot neka rezerva in se poplača odbveznosti.
Ker pa bi nekdo to pač rad dvignil se resnično da le preko potnih stroškov, gotovinskih računov - pač potrebno ga je primerno upravičiti. Če si ga sposodi preko posojilne pogodbe ga mora vrniti ali "odslužiti" z računi, ki jih plača s svojega žepa oz, potnimi nalogi.
Dvig bo definitivno izveden.
Pa saj ne vem koliko je podjetij v Slo, ki ta denar dejansko hranijo - kdo ima na TRR-ju vedno 2.200.000 kot je ustanovni kapital ali več... Malo malo kdo.
HVALa vsem - to skupno razmišljanje mi je v veliko veselje
Angelina, tudi meni so takšna razmišljanja zanimiva, zato tudi sodelujem.
Pri teh dveh družabnikih menim, da preveč mislita na denar in premalo na odgovornost in vse ostalo kar lahko življnje prinese. Recimo, da temu družbeniku izplačaš denar, kakorkoli že. S tem še ni rešen lastništva firme. Potem pa recimo (Bog ne daj, ampak se zgodi) onega drugega, ko je ustvaril velik dobiček ali pa izgubo, povozi avto in umre. Pol dobička ali izgube v vsakem primeru doleti tega izplačanega družbenika ... Kakorkoli, mislim, da so to veliko bolj resne stvari, kot če bi naložil ali dvignil denar v banki ...
Pri teh dveh družabnikih menim, da preveč mislita na denar in premalo na odgovornost in vse ostalo kar lahko življnje prinese. Recimo, da temu družbeniku izplačaš denar, kakorkoli že. S tem še ni rešen lastništva firme. Potem pa recimo (Bog ne daj, ampak se zgodi) onega drugega, ko je ustvaril velik dobiček ali pa izgubo, povozi avto in umre. Pol dobička ali izgube v vsakem primeru doleti tega izplačanega družbenika ... Kakorkoli, mislim, da so to veliko bolj resne stvari, kot če bi naložil ali dvignil denar v banki ...
Joj, res ne vidim problema. Če en želi iztopit pač istopi. Z družabnikom se dogovorita za ceno (lahko je tudi 1.100.000 ali pa več kolikor je pač osena podjetja). Svoj 50 % delež proda za določeno vrednost ali družabniku ali pa podjetju. To uredita pri notarju in na osnovi tega vpis v register. Plačal pa bo seveda dohodnino. Družabnik lahko iztopi, ko pač to želi. Sicer ne poznam podjetja mislim pa, da ni preveč zahtven.
Če govorite o dvigu ustanovnega kapitala, se to lahko naredi samo preko sodišča. To pomeni, kot je bilo že rečeno, da je družbenik izstopil in nima več kaj delati v firmi. Svoj delež proda firmi ali komu drugemu. Postopek je opisan v IKS-u 7-2005 na strani 88. Ni nujno, da bo moral plačati dohodnino.
Potni stroški in založena sredstva pa so povezana s poslovanjem (vsaj morala bi biti - ali drugi še vedno upate pisati fiktivne potne naloge?!). Če bo vzel denar ven v obliki posojila, pa morate imeti posojilno pogodbo, v kateri bo določen rok vračila in obrestna mera v skladu z ZDDPO. Pazite tudi na 79. člen ZDOH-1, 2. točka 6. odstavka: če posojila ne bo vračal, se mu v primeru, da ne bo posojila vrnil v roku, vsako leto k dohodnini prišteje 20 % celotnega dolga. LP!
Potni stroški in založena sredstva pa so povezana s poslovanjem (vsaj morala bi biti - ali drugi še vedno upate pisati fiktivne potne naloge?!). Če bo vzel denar ven v obliki posojila, pa morate imeti posojilno pogodbo, v kateri bo določen rok vračila in obrestna mera v skladu z ZDDPO. Pazite tudi na 79. člen ZDOH-1, 2. točka 6. odstavka: če posojila ne bo vračal, se mu v primeru, da ne bo posojila vrnil v roku, vsako leto k dohodnini prišteje 20 % celotnega dolga. LP!
Mene je pa "zbodlo" Angelinino razmišljanje: le kdo ima na računu vedno 2,1 mio ustanovitvenega kapitala...
Saj višina osnovnega kapitala, registrirana na sodišču, ne pomeni , da mora ta znseek biti vedno na razpolago na TRR. Pomeni znesek, do katerega so družbeniki ob stečaju, likvidaciji podjteja odgovorni upnikom- ta sredstva pa so lahko tudi v drugi obliki: osnovna sredstva, materialne pravice, terjatve...
Se oatali strinjate z Angelino?
Saj višina osnovnega kapitala, registrirana na sodišču, ne pomeni , da mora ta znseek biti vedno na razpolago na TRR. Pomeni znesek, do katerega so družbeniki ob stečaju, likvidaciji podjteja odgovorni upnikom- ta sredstva pa so lahko tudi v drugi obliki: osnovna sredstva, materialne pravice, terjatve...
Se oatali strinjate z Angelino?
-
Knjigovodja
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 06 Jul 2005, 12:11
Sem prebrala vse skupaj in skušala razumeti, zakaj se pravzaprav gre. Če prav razumem, mislim sledeče:
Ljudje, predvsem poslovneži, ki se ukvarjajo samo s tokom denarja in jih zanima samo, kako bi plačali čim manj davka, mešajo vse po vrsti: tok in stanje denarja, prihodke in odhodke, stanje sredstev, kaj je jamstvo in kaj je vložek.
Za osnovo bi vzela kar Unijev komentar, da vrednost ustanovnega kapitala določa vrednosti, ki mora biti na transakcijskem računu firme. Ta kapital je vendar namenjen nakupu potrebnih sredstev in storitev za doseganje prihodkov in posledično, dobička.
Gospod bi rad 1.100.000,00 SIT, vendar namerava ostati lastnik. Torej tu sploh ne gre za zmanjšanje kapitala, ampak za željo po neobdavčenih 1.100.000,00 SIT. Recimo, da si boste pomagali s potnimi nalogi (in to v današnjih časih!!!) in ne vem še s čim, da boste napraskali teh 1.100.000,00 in mu jih izplačali. Ampak ne boste mu izplačali ustanovnega kapitala. Izplačali mu boste neke stroške (niti ne želim vedeti kakšne) in tako povečali odhodke podjetja, kapital pa bo ostal nespremenjen.
Verjamem, da si on to nekako po svoje razlaga, da bo dobil ven, kar je pač vožil in zdaj bo "varen", ostal pa bo lastnik. Ampak edini zakoniti način, na katerega to lahko stori je le, da izstopi iz firme, izplača pa ga družabnik. Recimo, če si zamislimo delnice Merkatorja in bi jaz kot delničar pisala Mercatorju, naj mi nakažejo vrednost mojih delnic, ampak delnic pa ne mislim prodati. Kaj, kako na kakšni osnovi naj mi plačajo? Če hočem denar, moram prodati delnice.
Podjetje je lastniku dolžno izplačevati dobiček (glede na sklepe, ki jih lastniki sprejmejo, seveda z vsemi ustreznimi dajatvami), ne pa "denarja v znesku ustanovnega kapitala, saj ni treba da je toliko denarja na računu". Lastnik je kapital vložil in ne založil kot neko jamstvo. Dejstvo, da do višine tega kapitala jamči za poslovanje firme, pač ne spremeni dejstva, da gre v osnovi za vložek in da je vložek prvi namen. Saj zato pa je kapital.
Zato bi kazalo, da v firmi najprej razčistite, da gospod iz nekega svojega razloga hoče 1.100.000,00 SIT, ven iz firme, neobdavčene. In to nima nobene tehnične zveze s kapitalom, čeprav si on mogoče to predstavlja.
Torej ne gre za izplačilo "jamstva" 1.100.000,00, ker on več ne želi jamčiti, ker gre v osnovi za vložek, ki se zaradi organizacijske oblike podjetja smatra tudi kot jamsto. In če dvigneš "jamstvo" dvigneš hkrati tudi vložek. Eno brez drugega ne gre.
Kako naj pride to teh 1.100.000,00, pa še neobdavčeno, pa je prepuščeno domišljiji, pa naj gre za potne naloge ali kritje privatnih stroškov - k nezakonitim poslom vas resnično ne želim zapeljevati. Za vaše dobro pa vam svetujem, da pazite, da bodo vsi ti dokumenti, pa naj bodo stroški ali potni nalogi dosledno in po pravilih likvidirani in podpisani od direktorja, sami pa se čim manj vpletate, če jih ne boste mogli prepričata, naj se ne poigravajo.
LP!
Ljudje, predvsem poslovneži, ki se ukvarjajo samo s tokom denarja in jih zanima samo, kako bi plačali čim manj davka, mešajo vse po vrsti: tok in stanje denarja, prihodke in odhodke, stanje sredstev, kaj je jamstvo in kaj je vložek.
Za osnovo bi vzela kar Unijev komentar, da vrednost ustanovnega kapitala določa vrednosti, ki mora biti na transakcijskem računu firme. Ta kapital je vendar namenjen nakupu potrebnih sredstev in storitev za doseganje prihodkov in posledično, dobička.
Gospod bi rad 1.100.000,00 SIT, vendar namerava ostati lastnik. Torej tu sploh ne gre za zmanjšanje kapitala, ampak za željo po neobdavčenih 1.100.000,00 SIT. Recimo, da si boste pomagali s potnimi nalogi (in to v današnjih časih!!!) in ne vem še s čim, da boste napraskali teh 1.100.000,00 in mu jih izplačali. Ampak ne boste mu izplačali ustanovnega kapitala. Izplačali mu boste neke stroške (niti ne želim vedeti kakšne) in tako povečali odhodke podjetja, kapital pa bo ostal nespremenjen.
Verjamem, da si on to nekako po svoje razlaga, da bo dobil ven, kar je pač vožil in zdaj bo "varen", ostal pa bo lastnik. Ampak edini zakoniti način, na katerega to lahko stori je le, da izstopi iz firme, izplača pa ga družabnik. Recimo, če si zamislimo delnice Merkatorja in bi jaz kot delničar pisala Mercatorju, naj mi nakažejo vrednost mojih delnic, ampak delnic pa ne mislim prodati. Kaj, kako na kakšni osnovi naj mi plačajo? Če hočem denar, moram prodati delnice.
Podjetje je lastniku dolžno izplačevati dobiček (glede na sklepe, ki jih lastniki sprejmejo, seveda z vsemi ustreznimi dajatvami), ne pa "denarja v znesku ustanovnega kapitala, saj ni treba da je toliko denarja na računu". Lastnik je kapital vložil in ne založil kot neko jamstvo. Dejstvo, da do višine tega kapitala jamči za poslovanje firme, pač ne spremeni dejstva, da gre v osnovi za vložek in da je vložek prvi namen. Saj zato pa je kapital.
Zato bi kazalo, da v firmi najprej razčistite, da gospod iz nekega svojega razloga hoče 1.100.000,00 SIT, ven iz firme, neobdavčene. In to nima nobene tehnične zveze s kapitalom, čeprav si on mogoče to predstavlja.
Torej ne gre za izplačilo "jamstva" 1.100.000,00, ker on več ne želi jamčiti, ker gre v osnovi za vložek, ki se zaradi organizacijske oblike podjetja smatra tudi kot jamsto. In če dvigneš "jamstvo" dvigneš hkrati tudi vložek. Eno brez drugega ne gre.
Kako naj pride to teh 1.100.000,00, pa še neobdavčeno, pa je prepuščeno domišljiji, pa naj gre za potne naloge ali kritje privatnih stroškov - k nezakonitim poslom vas resnično ne želim zapeljevati. Za vaše dobro pa vam svetujem, da pazite, da bodo vsi ti dokumenti, pa naj bodo stroški ali potni nalogi dosledno in po pravilih likvidirani in podpisani od direktorja, sami pa se čim manj vpletate, če jih ne boste mogli prepričata, naj se ne poigravajo.
LP!
Kar mora priti, bo prišlo. In ko bo prišlo, se bo treba postaviti po robu. (HP)