Razlika določen čas/nedoločen čas?

[JANIEL]

Pozdrav vsem!

Z naslednjim letom zahtevam delo za nedolocen cas namesto dolocenega.
Toda kaj sploh s tem pridobim? Razen moznosti za posojila...

Kaj je v primeru prenehanja del. razmerja?
A ned. cas bolj sciti???

In: je se kaj pomembnega kar bi veljalo dodati v pogodbo?

LP

J

[vocis]

Glede pravic ni nobenih razlik. Razlika je samo v času trajanja, kar pove že ime samo. Pogodba za določen čas preneha po preteku časa za katerega je bila sklenjena (zakonsko) in delodajalcu ni potrebno storiri ničesar.
Kar pa se tiče odpovedi pog. za nedoločen čas so vzroki in postopki opredeljeni v ZDR.
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
citiram 29. člen ZDR


29. člen
(sestavine pogodbe o zaposlitvi)

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

– podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

– datum nastopa dela,

– naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,

– kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,

– čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

– določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,

– določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

– določilo o znesku osnovne plače delavca v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,

– določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,

– določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,

– dolžino odpovednih rokov,

– navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in

– druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.

(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti in enajsti alinei prejšnjega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

[Mirko Zbačnik]

Razlika je očitna. Če ste zaposleni za določen čas, vam pogodba preneha z datumom v pogodbi in delodajalec nima do vas nobenih obveznosti. Če pa ste zaposleni za nedoločen čas, vas delodajalec ne more kar odpustiti, če za to ni vzroka. Ta je lahko po vaši krivdi ali pa na strani delodajalca. Postopek mora biti izpeljan korektno in traja do 3 mesece. Skladno z zakonodajo pa vam pripada tudi odpravnina, če ste zaposleni vsaj eno leto (višin je odvisna od panoge). Seveda,

Če imate sedaj pogodbo za določen čas, bodite pozorni, kdaj vam bo ponudil (v primeru da vam podaljša pogodbo) novo pogodbo. Vsekakor jo mora pred iztekom stare. V kolikor pa delate po dnevu, ko vam je stara že potekla, pa še nimate nove, se pogodba prekvalificira v pogodbo za nedoločen čas. Kar pa morate v veliko primerih dokazovati na sodišču. ZDR pa še navaja, da pogodba za določen čas ne sme trajati več kot dve leti, oziroma tri leta, če podjetje zaposluje 10 in manj ljudi. Prekinitve vmes pa ne smejo biti daljše od treh mesecev.

Kar se tiče kreditne sposobnosti pa načeloma ni več ovir, le da ga je kljub vsemu, če delate za določen čas nekoliko težje dobi. Lahko, da bi banka zahtevala kako izjavo delodajalca, garancijo… (ne vem točno, odvisno od kredita). Banka med drugim tudi. preveri vašo plačilno sposobnost na osnovi preteklih prilivov.

S pogodbo za določen čas pridobite na varnosti zaposlitve. Toda o tem se mora strinjat tudi delodajalec, ki bi moral vaš predlog sprejeti

[JANIEL]

Hvala!
No meni so ze do sedaj 4x podaljsali za dolocen cas, zdaj se strinjajo z nedolocenim...
kako pa je s foro glede spreminjanja naziva del. mesta. To imam namrec vsako leto drugacno....ali je ttudi zaradi tega mozno veckratno podaljsevanje za dol. cas..

A ni tako: da lahko enostavno ukinejo del. mesto..pa je??

LP

[Mirko Zbačnik]

Tu je pa lahko hakelc. omejitev 2 oz. 3 leta velja le za isto delo. 2. alineja 53. člena govori:

(2) Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete in dvanajste alinee prvega odstavka prejšnjega člena.

52. člen
(pogodba o zaposlitvi za določen čas)
(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas, če gre za:
– izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
– nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
– začasno povečan obseg dela,
– zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
– poslovodne osebe,
– opravljanje sezonskega dela,
– delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
– zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
– opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
– pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
– delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
– voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

(Upam, da sem povdaril prave).

V vsakem primeru pa imate v primeru nejasnosti pravico do sodnega varstva, kjer bi moral delodajalec dokazovati pravilnost pogodb.

[vocis]

Trimesečna ali krajša prekinitev dela ne pomeni prekinitve štetja neprekinjenega dveletnega obdobja.
Dveletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se začne uporabljati 1. 1. 2007, za manjše delodajalce pa 1. 1. 2010, v prehodnem obdobju od 1. 1. 2003 do 1. 1. 2007 pa velja triletna časovna omejitev.