kredit povezani osebi
Moderator: Mirko Zbačnik
Po vašem prepričanju torej ne smeš vrniti kredita in čez dan ali dva najeti novega za enak ali celo večji znesek, ker nisi zmanjšal obveznost za 20%.
Po vašem prepričanju lahko najameš samo en kredit in dokler ga ne odplačaš ne smeš najeti dodatnega - nisi zmanjšal obveznosti za 20%.
Mogoče se pa ne razumemo?
LP
Damijan
Po vašem prepričanju lahko najameš samo en kredit in dokler ga ne odplačaš ne smeš najeti dodatnega - nisi zmanjšal obveznosti za 20%.
Mogoče se pa ne razumemo?
LP
Damijan
In v čem je tukaj problem?
Vrneš 20% starega in najameš novega. Tukaj ni nič spornega. Vrnil si 20% in vzel nov kredit, ki je slučajno enak znesek. Star kredit nisi pokrival iz novega, ker si starega preko TR vrnil. Zadevo ne boš sprovajal v istem dnevu in s kompenzacijo, ker bo to davčna videla.
Nikjer nisem napisal, da si iz kredita poplačah obveznost (kompenziraš) ampak sem izrecno napisal, da mora iti zadeva preko računa.
V kolikor bi pa en kredit "pokrival z drugim" bi pa bil problem.
Vrneš 20% starega in najameš novega. Tukaj ni nič spornega. Vrnil si 20% in vzel nov kredit, ki je slučajno enak znesek. Star kredit nisi pokrival iz novega, ker si starega preko TR vrnil. Zadevo ne boš sprovajal v istem dnevu in s kompenzacijo, ker bo to davčna videla.
Nikjer nisem napisal, da si iz kredita poplačah obveznost (kompenziraš) ampak sem izrecno napisal, da mora iti zadeva preko računa.
V kolikor bi pa en kredit "pokrival z drugim" bi pa bil problem.
Moraš bit prijavljen, sem kar skopirala, upam, da smem.
V davčnem obračunu za leto 2005 veljajo številne novosti na področju obdavčevanja obresti iz posojil med družbo in povezanimi osebami, na primer družbeniki. Te novosti opredeljujeta zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 17-515/2005, z dne 24. februarja 2005, v nadaljevanju ZDDPO-1) ter zakon o dohodnini (Uradni list, 70-3113/2005, z dne 26. julija 2005, v nadaljevanju ZDoh-1), ki veljata od 1. januarja 2005. Oba predpisa sta prinesla nove tako imenovane davčne opredelitve danih posojil družbe družbenikom, obdavčevanja obresti med povezanimi osebami in končne rešitve vprašanja tako imenovane tanke kapitalizacije. Vse to seveda velja za pogodbena posojilna razmerja med družbo in družbeniki, ne pa za "podjetje samostojnega podjetnika posameznika" ter fizično osebo kot nosilcem dejavnosti tega espeja. Posojanje oziroma prenašanje denarnih sredstev s transakcijskega računa v gospodinjstvo nosilca in nazaj je dovoljeno brez davčnih posledic ter sklepanja posojilnih pogodb, kar pomeni, da se ne razume kot posojilo. Tokrat predstavljamo obdavčitev obresti pri podjetju, v naslednji rubriki Čisti računi pa bomo predstavili še obdavčitev obresti pri družbeniku (fizični oseb). Obligacijski zakonik (Uradni list št. 83-4287/2001, z dne 25. oktobra 2001, v nadaljevanju OZ) določa, da so obresti plačilo za prepuščeno ali odvzeto rabo glavnice in se plačujejo upniku te glavnice v stvareh iste vrste oziroma so cena prepustitve v pogodbi določenih denarnih sredstev za določeno obdobje. Tako je posojilna pogodba med družbo in družbenikom le en izmed kopice primerov obligacijskih razmerij, v katerih obveznost vračila obresti (ne velja pa to za glavnico) ni obvezna sestavina obligacije. A kot bomo videli v nadaljevanju, to ne velja za davčne namene oziroma obračune.
Priznavanje obresti v podjetju
Če zakon ne določa drugače, se za ugotovitev dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma v letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi (11. člen ZDDPO-1). Slovenski računovodski standardi kot izhodišče za evidentiranje prihodkovnih in odhodkovnih postavk izkaza poslovnega izida obravnavajo obresti kot finančne stroške (SRS 16.21) oziroma finančne odhodke, to je odhodke za financiranje (SRS 17.6). Ti se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. SRS 17.20 dopušča možnost, da se dane obresti vključijo v nabavno vrednost opredmetenega oziroma neopredmetenega osnovnega sredstva, do njegove usposobitve za uporabo, predvsem če traja dlje, kot traja obračunsko obdobje.
Do 31. decembra 2004 sta takrat veljavni zakon o dohodnini (Uradni list št. 71/93 do 118/03, v nadaljevanju ZDoh) ter zakon o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list 14-570/2003, z dne 13. februarja 2003, v nadaljevanju ZDDPO) namreč postavila jasna pravila. Ko je družba dobila posojilo od družbenika oziroma povezane osebe in se zavezala plačati obresti, so bile za namene davčnega obračuna pravnih oseb (družbe torej) v skladu z 19. členom ZDDPO te obresti priznane kot odhodek največ do višine zadnje znane skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo je dnevno objavljala Banka Slovenije. To je seveda tista obrestna mera, ki velja ob času odobritve posojila. Nasprotna situacija je nastala, ko je družba povezani osebi (denimo lastniku) posodila denarna sredstva brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere ob času odobritve posojila. Kot je določal 27. člen ZDDPO, je za namene obdavčitve treba obračunati razliko med skupno povprečno ponderirano medbančno letno obrestno mero in s pogodbo določeno obrestno mero; ta je hipotetično lahko bila enaka nič. Za tako izračunani znesek je bilo treba povečati davčno osnovo. Lahko sklepamo, da vpliva na davčno bilanco ni bilo, če je družbenik posodil družbi denarna sredstva ne da bi mu družba plačevala kakršnekoli obresti.
Od 1. januarja 2005 veljavni ZDDPO-1 določa, da se prihodki in odhodki upoštevajo v obračunani višini, razen ko gre za razmerja med povezanimi osebami, kjer sta obrestni meri zakonsko določeni, in sicer minimalna za dana ter maksimalna za prejeta posojila. Omenjeni zakon določa tudi maksimalni odstotek (v zakonu zapisan kratnik) zneska posojila, ki ga družbenik lahko posodi družbi, da so obračunane obresti še lahko davčno priznane. Zdoh-1 tudi določa, da se ob nevračilu vsaj 20-odstotnega dela glavnice vsako leto omenjeni odstotek opredeli kot dividenda in ustrezno obdavči.
Od družbenika prejeta posojila v družbi
Davčno obravnavo obresti, ki nastopijo pri dolžniškem financiranju družbe od povezanih oseb, določa 15. člen ZDDPO-1. Strošek takšnega financiranja družbe se v poslovnih knjigah evidentira kot odhodek iz financiranja; to je pogodbeno določenih obresti. Vendar so za poslovne potrebe izračunane in kot odhodek evidentirane obresti za davčne obračune oziroma namene omejene. Davčno priznan odhodek iz obresti so le tiste, ki so izračunane ob upoštevanju najmanj zadnje, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena zakona o davku od odhodkov pravnih oseb je minister, pristojen za finance, izdal pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list št. 130/04 oziroma 142/04), ki velja od 1. januarja 2005. Do 31. decembra 2005 je družba ob nakazilu obresti družbeniku izračunala in obračunala obresti za obdobje do vračila. Izplačevalec obresti, in sicer družba kot plačnica davka, je moral na obrazcu REK-3a poročati davčnemu organu, nato pa nakazati davčni odtegljaj z upoštevanjem določbe dohodninskega zakona glede obdavčitve obresti pri fizični osebi.
Pri pripravi davčnega obračuna družb za leto 2005 je treba paziti še na posebnost iz 25. člena ZDDPO-1. Ta določa, da se kot odhodek davčno ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od družbenika oziroma delničarja, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25-odstotni delež v kapitalu (delnic). To velja, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo osemkratnik zneska deleža družbenika. Osemkratnik zneska posojila glede na delež v družbi velja za davčna leta 2005, 2006 ter 2007, v letih 2008, 2009 ter 2010 bo veljal šestkratnik, od leta 2011 pa petkratnik.
Posojila, dana družbeniku
Ko družba posodi družbeniku denarna sredstva, bo v izkaz poslovnega izida evidentirala finančne prihodke. Ena poglavitnih obveznosti družbenika, ki izhaja iz pogodbe, je zagotovo plačilo obresti, ki so v poslovni bilanci predmet medsebojnega dogovora. Žal pri izračunu davčne osnove (dobička) podjetja zakonodajalec tega ni prepustil podjetniški iznajdljivosti. Četudi bi se s pogodbo dogovorili za obrestno mero nič odstotkov, bi v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005 morali davčno osnovo povečati za znesek obračunanih obresti po najmanj zadnji objavljani, ob času odobritve posojila znani obrestni meri ("priznani obrestni meri").
V davčnem obračunu za leto 2005 veljajo številne novosti na področju obdavčevanja obresti iz posojil med družbo in povezanimi osebami, na primer družbeniki. Te novosti opredeljujeta zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 17-515/2005, z dne 24. februarja 2005, v nadaljevanju ZDDPO-1) ter zakon o dohodnini (Uradni list, 70-3113/2005, z dne 26. julija 2005, v nadaljevanju ZDoh-1), ki veljata od 1. januarja 2005. Oba predpisa sta prinesla nove tako imenovane davčne opredelitve danih posojil družbe družbenikom, obdavčevanja obresti med povezanimi osebami in končne rešitve vprašanja tako imenovane tanke kapitalizacije. Vse to seveda velja za pogodbena posojilna razmerja med družbo in družbeniki, ne pa za "podjetje samostojnega podjetnika posameznika" ter fizično osebo kot nosilcem dejavnosti tega espeja. Posojanje oziroma prenašanje denarnih sredstev s transakcijskega računa v gospodinjstvo nosilca in nazaj je dovoljeno brez davčnih posledic ter sklepanja posojilnih pogodb, kar pomeni, da se ne razume kot posojilo. Tokrat predstavljamo obdavčitev obresti pri podjetju, v naslednji rubriki Čisti računi pa bomo predstavili še obdavčitev obresti pri družbeniku (fizični oseb). Obligacijski zakonik (Uradni list št. 83-4287/2001, z dne 25. oktobra 2001, v nadaljevanju OZ) določa, da so obresti plačilo za prepuščeno ali odvzeto rabo glavnice in se plačujejo upniku te glavnice v stvareh iste vrste oziroma so cena prepustitve v pogodbi določenih denarnih sredstev za določeno obdobje. Tako je posojilna pogodba med družbo in družbenikom le en izmed kopice primerov obligacijskih razmerij, v katerih obveznost vračila obresti (ne velja pa to za glavnico) ni obvezna sestavina obligacije. A kot bomo videli v nadaljevanju, to ne velja za davčne namene oziroma obračune.
Priznavanje obresti v podjetju
Če zakon ne določa drugače, se za ugotovitev dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma v letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi (11. člen ZDDPO-1). Slovenski računovodski standardi kot izhodišče za evidentiranje prihodkovnih in odhodkovnih postavk izkaza poslovnega izida obravnavajo obresti kot finančne stroške (SRS 16.21) oziroma finančne odhodke, to je odhodke za financiranje (SRS 17.6). Ti se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. SRS 17.20 dopušča možnost, da se dane obresti vključijo v nabavno vrednost opredmetenega oziroma neopredmetenega osnovnega sredstva, do njegove usposobitve za uporabo, predvsem če traja dlje, kot traja obračunsko obdobje.
Do 31. decembra 2004 sta takrat veljavni zakon o dohodnini (Uradni list št. 71/93 do 118/03, v nadaljevanju ZDoh) ter zakon o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list 14-570/2003, z dne 13. februarja 2003, v nadaljevanju ZDDPO) namreč postavila jasna pravila. Ko je družba dobila posojilo od družbenika oziroma povezane osebe in se zavezala plačati obresti, so bile za namene davčnega obračuna pravnih oseb (družbe torej) v skladu z 19. členom ZDDPO te obresti priznane kot odhodek največ do višine zadnje znane skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo je dnevno objavljala Banka Slovenije. To je seveda tista obrestna mera, ki velja ob času odobritve posojila. Nasprotna situacija je nastala, ko je družba povezani osebi (denimo lastniku) posodila denarna sredstva brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere ob času odobritve posojila. Kot je določal 27. člen ZDDPO, je za namene obdavčitve treba obračunati razliko med skupno povprečno ponderirano medbančno letno obrestno mero in s pogodbo določeno obrestno mero; ta je hipotetično lahko bila enaka nič. Za tako izračunani znesek je bilo treba povečati davčno osnovo. Lahko sklepamo, da vpliva na davčno bilanco ni bilo, če je družbenik posodil družbi denarna sredstva ne da bi mu družba plačevala kakršnekoli obresti.
Od 1. januarja 2005 veljavni ZDDPO-1 določa, da se prihodki in odhodki upoštevajo v obračunani višini, razen ko gre za razmerja med povezanimi osebami, kjer sta obrestni meri zakonsko določeni, in sicer minimalna za dana ter maksimalna za prejeta posojila. Omenjeni zakon določa tudi maksimalni odstotek (v zakonu zapisan kratnik) zneska posojila, ki ga družbenik lahko posodi družbi, da so obračunane obresti še lahko davčno priznane. Zdoh-1 tudi določa, da se ob nevračilu vsaj 20-odstotnega dela glavnice vsako leto omenjeni odstotek opredeli kot dividenda in ustrezno obdavči.
Od družbenika prejeta posojila v družbi
Davčno obravnavo obresti, ki nastopijo pri dolžniškem financiranju družbe od povezanih oseb, določa 15. člen ZDDPO-1. Strošek takšnega financiranja družbe se v poslovnih knjigah evidentira kot odhodek iz financiranja; to je pogodbeno določenih obresti. Vendar so za poslovne potrebe izračunane in kot odhodek evidentirane obresti za davčne obračune oziroma namene omejene. Davčno priznan odhodek iz obresti so le tiste, ki so izračunane ob upoštevanju najmanj zadnje, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena zakona o davku od odhodkov pravnih oseb je minister, pristojen za finance, izdal pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list št. 130/04 oziroma 142/04), ki velja od 1. januarja 2005. Do 31. decembra 2005 je družba ob nakazilu obresti družbeniku izračunala in obračunala obresti za obdobje do vračila. Izplačevalec obresti, in sicer družba kot plačnica davka, je moral na obrazcu REK-3a poročati davčnemu organu, nato pa nakazati davčni odtegljaj z upoštevanjem določbe dohodninskega zakona glede obdavčitve obresti pri fizični osebi.
Pri pripravi davčnega obračuna družb za leto 2005 je treba paziti še na posebnost iz 25. člena ZDDPO-1. Ta določa, da se kot odhodek davčno ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od družbenika oziroma delničarja, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25-odstotni delež v kapitalu (delnic). To velja, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo osemkratnik zneska deleža družbenika. Osemkratnik zneska posojila glede na delež v družbi velja za davčna leta 2005, 2006 ter 2007, v letih 2008, 2009 ter 2010 bo veljal šestkratnik, od leta 2011 pa petkratnik.
Posojila, dana družbeniku
Ko družba posodi družbeniku denarna sredstva, bo v izkaz poslovnega izida evidentirala finančne prihodke. Ena poglavitnih obveznosti družbenika, ki izhaja iz pogodbe, je zagotovo plačilo obresti, ki so v poslovni bilanci predmet medsebojnega dogovora. Žal pri izračunu davčne osnove (dobička) podjetja zakonodajalec tega ni prepustil podjetniški iznajdljivosti. Četudi bi se s pogodbo dogovorili za obrestno mero nič odstotkov, bi v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005 morali davčno osnovo povečati za znesek obračunanih obresti po najmanj zadnji objavljani, ob času odobritve posojila znani obrestni meri ("priznani obrestni meri").
Če sam prav razmela:
Obresti obračunavamo in v primeru da lastnik da posojilo podjetju in v primeru če podjetje da posojilo lastniku po obrestni meri za povezane osebe.
Šele po plačilu teh obresti se plača dohodnina in pošlje REK na DURS.
Pa še to: če te obresti za podjetje predstavljajo prihodek se šteje v davčno osnovo za plačilo davka od dobička, če pa predstavljajo odhodek so davčno nepriznane!
Ali imam prav?
Hvala
Obresti obračunavamo in v primeru da lastnik da posojilo podjetju in v primeru če podjetje da posojilo lastniku po obrestni meri za povezane osebe.
Šele po plačilu teh obresti se plača dohodnina in pošlje REK na DURS.
Pa še to: če te obresti za podjetje predstavljajo prihodek se šteje v davčno osnovo za plačilo davka od dobička, če pa predstavljajo odhodek so davčno nepriznane!
Ali imam prav?
Hvala
-
irenca
Kako ste naredili tisti, ki ste imeli tak primer. Obdobje začne teči leta 2005 (priloga iks 12/05, str. 12-13). Vpišete torej celoten dolg (obresti in galvnico, 20 %).
Kako pa ste akontirali dohodnino konec leta in na katerem rek obrazcu? Nikjer nisem našla te obrazložitve, drugo mi je nekako jasno.
http://www.sigov.si/durs/index.php?lg=s ... _drcl.html
hvala in lp, irenca
Kako pa ste akontirali dohodnino konec leta in na katerem rek obrazcu? Nikjer nisem našla te obrazložitve, drugo mi je nekako jasno.
http://www.sigov.si/durs/index.php?lg=s ... _drcl.html
hvala in lp, irenca