kot vemo je ustanovitveni kapital za d.o.o., 2.1mio sit.
baje oz slišal sm ,da je možna varianta ustanovitvenega kapitala za d.o.o. 1.1 mio ob ustanovitvi ter razlika 1mio v naslednjih dveh letih. res bi rabil info o tem, če kdo ve oz. ima kakršne koli izkušnje.
hvala in lp
s.
ustanovitveni kapital za d.o.o.
Moderator: Mirko Zbačnik
Pozdravljen!
Družbe z omejeno odgovornostjo morajo imeti najmanj 2,100.000 osnovnega kapitala, ki se vpiše v register. Do vpisa v register mora biti vplačanega najmanj 1,100.000 SIT, preostali znesek se lahko vplača kasneje. Način in rok plačila nevplačanega kapitala se uredi z ustanovitveno pogodbo-pogodbo med družbeniki.
Družbe z omejeno odgovornostjo morajo imeti najmanj 2,100.000 osnovnega kapitala, ki se vpiše v register. Do vpisa v register mora biti vplačanega najmanj 1,100.000 SIT, preostali znesek se lahko vplača kasneje. Način in rok plačila nevplačanega kapitala se uredi z ustanovitveno pogodbo-pogodbo med družbeniki.
Dovolila sem si kopirati oba člena zakona o gospodarskih družbah, ki govorita o osnovnem kapitalu d.o.o., kjer je več družbenikov. Menim, da boš našel vse odgovore na tvoje vprašanje. Če pa ustanavlja d.o.o. samo ena oseba pa ne vplača celotnega osnovnega kapitala, mora predložiti ob prijavi v register lastino o varščini za manjkajoči znesek. Zakon ne govori kakšna oblika je varščina (lahko je hipoteka na napremičnino, vezana sredstva pri banki ipd.)
Ko je d.o.o. registrirana in ima odprt reden poslovni račun pri banki, prosto razpolaga z denarnimi sredstvi, ki jih ima na žiro računu, seveda v okviru zakonodaje, ki ureja to področje in za potrebe delovanja podjetja.
Osnovni kapital in osnovni vložki
410. člen
(1) Osnovni kapital (osnovna glavnica) mora znašati vsaj 2,100.000 tolarjev, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 tolarjev.
(2) Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma stvarni prevzem. Zanje se smiselno uporabljajo določbe 188. člena in prvi stavek četrtega odstavka 191. člena tega zakona.
(3) Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju.
(4) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in ki jih družba prišteje družbenikovemu vložku.
(5) Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vsota vseh v denarju vplačanih vložkov pa mora znašati najmanj 1,100.000 tolarjev.
(6) Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju.
(7) Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
(8) Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun.
(9) Tretji odstavek tega člena ne velja za osnovni vložek podjetnika, ki je ustanovil družbo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani in je kot stvarni vložek prispeval svoje podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; za vse druge družbenike se drugi odstavek tega člena uporablja brez omejitev.
(10) Tretji odstavek tega člena ne velja v primeru, ko se družba ustanovi izključno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali več podjetij, družb ali podjetnikov, če so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in če z ustanovitvijo družbe prenehajo.
(11) Tretji odstavek tega člena ne velja v primeru, ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v višini najmanj 1,400.000 tolarjev, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, pa znaša več kot 10 milijonov tolarjev.
Poročilo o stvarnih vložkih
411. člen
(1) Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih.
(2) V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka.
(3) Če se v družbo vlaga podjetje, je treba poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti bilanco stanja in izkaz uspeha podjetja za zadnji dve poslovni leti.
(4) Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 14 milijonov tolarjev, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni pooblaščeni revizor; poročilo revizorja je sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena.
Lep pozdrav
Ko je d.o.o. registrirana in ima odprt reden poslovni račun pri banki, prosto razpolaga z denarnimi sredstvi, ki jih ima na žiro računu, seveda v okviru zakonodaje, ki ureja to področje in za potrebe delovanja podjetja.
Osnovni kapital in osnovni vložki
410. člen
(1) Osnovni kapital (osnovna glavnica) mora znašati vsaj 2,100.000 tolarjev, vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 tolarjev.
(2) Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek oziroma stvarni prevzem. Zanje se smiselno uporabljajo določbe 188. člena in prvi stavek četrtega odstavka 191. člena tega zakona.
(3) Najmanj tretjina osnovnega kapitala mora biti zagotovljena v denarju.
(4) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in ki jih družba prišteje družbenikovemu vložku.
(5) Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati vsaj eno četrtino zneska osnovnega vložka, vsota vseh v denarju vplačanih vložkov pa mora znašati najmanj 1,100.000 tolarjev.
(6) Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju.
(7) Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
(8) Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun.
(9) Tretji odstavek tega člena ne velja za osnovni vložek podjetnika, ki je ustanovil družbo skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani in je kot stvarni vložek prispeval svoje podjetje, ki je pred tem obstajalo najmanj dve leti; za vse druge družbenike se drugi odstavek tega člena uporablja brez omejitev.
(10) Tretji odstavek tega člena ne velja v primeru, ko se družba ustanovi izključno zato, da bi nadaljevala dejavnosti dveh ali več podjetij, družb ali podjetnikov, če so ta podjetja bila pred tem vpisana v register vsaj dve leti in če z ustanovitvijo družbe prenehajo.
(11) Tretji odstavek tega člena ne velja v primeru, ko je osnovni kapital zagotovljen v denarju v višini najmanj 1,400.000 tolarjev, skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, pa znaša več kot 10 milijonov tolarjev.
Poročilo o stvarnih vložkih
411. člen
(1) Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih.
(2) V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka.
(3) Če se v družbo vlaga podjetje, je treba poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti bilanco stanja in izkaz uspeha podjetja za zadnji dve poslovni leti.
(4) Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 14 milijonov tolarjev, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni pooblaščeni revizor; poročilo revizorja je sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena.
Lep pozdrav
Zakon o rabi slovenskega jezila baje zahteva slovenske nazive podjetij. Tuj naziv je lahko le, če je v nazivu osebno ime ustanovitelja ali če je naziv podjetja v mrtvem jeziku (na primer v latinščini). Preverite v ZGD, če to še drži, lani je.
Imela sem primer podjetnika, ki je hotel angleško besedo v nazivu, pa ni šlo brez prevoda v slovenščino. Naziv podjetja je potem tako dolg, s skrajšanim nazivom pa si ni imel kaj pomagati, saj angl.beseda tudi tam ni bila dovoljena. Prišli smo do ugotovitve, da če, na primer, želiš firmo z nazivom Bijouterie d.o.o., ti ne bo uspelo, saj je bijouterie francoska beseda za zlatarno. Torej smo lahko zlatarna d.o.o. ali pa Zlatarna Bijouterie, podjetje za...d.o.o., ali pa se iz Janeza Kovača preimenuješ v Janeza Bijouterie (potem kar naenkrat ni več problem imeti firmo z nazivom Bijouterie d.o.o., pa čeprav si vsi polomijo jezike pri izgovorjavi ali prste pri pisanju) ali pa poiščete koga, ki obvlada latinščino.
Imela sem primer podjetnika, ki je hotel angleško besedo v nazivu, pa ni šlo brez prevoda v slovenščino. Naziv podjetja je potem tako dolg, s skrajšanim nazivom pa si ni imel kaj pomagati, saj angl.beseda tudi tam ni bila dovoljena. Prišli smo do ugotovitve, da če, na primer, želiš firmo z nazivom Bijouterie d.o.o., ti ne bo uspelo, saj je bijouterie francoska beseda za zlatarno. Torej smo lahko zlatarna d.o.o. ali pa Zlatarna Bijouterie, podjetje za...d.o.o., ali pa se iz Janeza Kovača preimenuješ v Janeza Bijouterie (potem kar naenkrat ni več problem imeti firmo z nazivom Bijouterie d.o.o., pa čeprav si vsi polomijo jezike pri izgovorjavi ali prste pri pisanju) ali pa poiščete koga, ki obvlada latinščino.