Prijateljica želi zamenjati službo, ker je v mesecu aprilu prejela plačo za december 2003. Ob prijavi dohodnine je ugotovila, da ima plačano akontacijo do junija 2003. Ali velja zanjo izredni odpovedni rok ali če lahko kdo pove koliko je odpovedni rok po normalni odpovedi!
Hvala za pomoč!
Odpovedni rok
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
ZDRA navaja:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">91. člen
(odpovedni roki)
Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določen s tem zakonom, razen če je za manjše delodajalce s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače dogovorjeno.
92. člen
(minimalni odpovedni roki)
(1) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 150 dni.
(2) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov, je minimalni odpovedni rok:
• 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
• 150 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(3) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi razloga nesposobnosti, je minimalni odpovedni rok:
• 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
• 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(4) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je minimalni odpovedni rok 30 dni.
(5) Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih.
93. člen
(tek odpovednega roka)
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
94. člen
(odškodnina namesto odpovednega roka)
(1) Delodajalec in delavec se lahko dogovorita za odškodnino namesto odpovednega roka.
(2) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti v pisni obliki.
95. člen
(pravice in obveznosti strank v času odpovednega roka)
Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden.
c. Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Poglejte še ta članek iz Večera (izredna odpoved delavca): <blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (V.)
Delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Z institutom izredne odpovedi daje zakon o delovnih razmerjih (ZDR) možnost tudi delavcu, da takrat, ko so izpolnjeni zakonski razlogi, tokrat na strani delodajalca, odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Kot smo že povedali pri izredni odpovedi delodajalca, so ti razlogi tudi pri izredni odpovedi delavca takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V tem primeru je naloga delavca, da izkaže in dokaže obstoj posameznega razloga, ki takšno izredno odpoved dovoljuje.
Razlogi za izredno odpoved
Poglejmo si razloge, ki jih ZDR določa za izredno odpoved delavca; to so, kot rečeno, razlogi na strani delodajalca:
- če delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače - poudariti je treba, da samo nezagotavljanje dela za delavca še ni odpovedni razlog, saj je v takem primeru delodajalec dolžan delavcu zagotavljati nadomestilo plače v višini delavčeve povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev. Če pa delodajalec ne izpolnjuje niti svoje temeljne obveznosti, to je obveznosti plačila, je podan razlog za izredno odpoved. Izjemnega pomena je torej, da mora delodajalec delavcu, če mu ne zagotavlja dela, tudi če je delavec doma, izplačevati 100-odstotno nadomestilo plače. To je znak izključne odgovornosti delodajalca za poslovni riziko;
- če delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače - to je podoben primer kot v prvi alineji;
- če je delodajalec vsaj dva meseca delavcu izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo - delavec ni dolžan nositi posledic slabega ekonomskega položaja delodajalca (delavec ima v tem primeru možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Kaj pomeni bistveno zmanjšano plačilo, je lahko odvisno od posamičnega primera, določnejši odgovor pa bo dala sodna praksa;
- če delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v šestih mesecih ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku - tudi ta primer se nanaša na temeljno obveznost delodajalca, ki pomeni tudi redno in pravočasno izplačevanje dogovorjene plače;
- če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje - na predmetne obveznosti, ki jih je na to področje prinesel zakon o varnosti in zdravju pri delu, se nanaša tudi ZDR, ki delodajalcu nalaga zagotovitev varnih delovnih razmer;
- če je delodajalec delavca žalil ali se do njega nasilno vedel ali če kljub delavčevim opozorilom ni preprečil takega ravnanja drugih delavcev;
- če delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol - ZDR zahteva enako obravnavo delavcev glede na spol v vseh sferah dela, pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi;
- če delodajalec delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem - skupaj s šesto alinejo ta primer tvori spoštovanje in varstvo delavčevega dostojanstva pri delu ter njegove osebnosti in zasebnosti.
Obvestiti je treba tudi inšpektorja
Tako kot pri izredni odpovedi delodajalca tudi pri izredni odpovedi delavca obstoj v zakonu določenega razloga samega še ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavec mora v izredni odpovedi izkazati tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi.
Opozoriti pa je treba še na obveznost delavca, da delodajalca na nastalo kršitev pisno opomni in pisno obvesti tudi inšpektorja za delo. Delavec lahko tako veljavno odpove šele po poteku osmih dni od pisnega opozorila, in sicer če delodajalec svojih obveznosti ne izpolni. Če delodajalec po opozorilu odpravi očitane kršitve, odpovednega razloga kot takega ni več, to pa nujno vpliva vsaj na zgoraj opozorjeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Če se delodajalec na opomin delavca ne odzove, delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, to je od poteka osemdnevnega roka za odpravo nezakonitega stanja.
Glede na razloge, ki privedejo do izredne odpovedi, je delavec upravičen tako do odpravnine, do katere bi bil upravičen ob redni odpovedi iz poslovnih razlogov, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in tudi nadomestila plače za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje.
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Upam da vam bo kaj v pomoč!
Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">91. člen
(odpovedni roki)
Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določen s tem zakonom, razen če je za manjše delodajalce s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače dogovorjeno.
92. člen
(minimalni odpovedni roki)
(1) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 150 dni.
(2) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov, je minimalni odpovedni rok:
• 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
• 150 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(3) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi razloga nesposobnosti, je minimalni odpovedni rok:
• 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
• 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
• 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(4) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je minimalni odpovedni rok 30 dni.
(5) Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih.
93. člen
(tek odpovednega roka)
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
94. člen
(odškodnina namesto odpovednega roka)
(1) Delodajalec in delavec se lahko dogovorita za odškodnino namesto odpovednega roka.
(2) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti v pisni obliki.
95. člen
(pravice in obveznosti strank v času odpovednega roka)
Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden.
c. Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Poglejte še ta članek iz Večera (izredna odpoved delavca): <blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (V.)
Delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Z institutom izredne odpovedi daje zakon o delovnih razmerjih (ZDR) možnost tudi delavcu, da takrat, ko so izpolnjeni zakonski razlogi, tokrat na strani delodajalca, odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Kot smo že povedali pri izredni odpovedi delodajalca, so ti razlogi tudi pri izredni odpovedi delavca takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V tem primeru je naloga delavca, da izkaže in dokaže obstoj posameznega razloga, ki takšno izredno odpoved dovoljuje.
Razlogi za izredno odpoved
Poglejmo si razloge, ki jih ZDR določa za izredno odpoved delavca; to so, kot rečeno, razlogi na strani delodajalca:
- če delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače - poudariti je treba, da samo nezagotavljanje dela za delavca še ni odpovedni razlog, saj je v takem primeru delodajalec dolžan delavcu zagotavljati nadomestilo plače v višini delavčeve povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev. Če pa delodajalec ne izpolnjuje niti svoje temeljne obveznosti, to je obveznosti plačila, je podan razlog za izredno odpoved. Izjemnega pomena je torej, da mora delodajalec delavcu, če mu ne zagotavlja dela, tudi če je delavec doma, izplačevati 100-odstotno nadomestilo plače. To je znak izključne odgovornosti delodajalca za poslovni riziko;
- če delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače - to je podoben primer kot v prvi alineji;
- če je delodajalec vsaj dva meseca delavcu izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo - delavec ni dolžan nositi posledic slabega ekonomskega položaja delodajalca (delavec ima v tem primeru možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Kaj pomeni bistveno zmanjšano plačilo, je lahko odvisno od posamičnega primera, določnejši odgovor pa bo dala sodna praksa;
- če delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v šestih mesecih ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku - tudi ta primer se nanaša na temeljno obveznost delodajalca, ki pomeni tudi redno in pravočasno izplačevanje dogovorjene plače;
- če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje - na predmetne obveznosti, ki jih je na to področje prinesel zakon o varnosti in zdravju pri delu, se nanaša tudi ZDR, ki delodajalcu nalaga zagotovitev varnih delovnih razmer;
- če je delodajalec delavca žalil ali se do njega nasilno vedel ali če kljub delavčevim opozorilom ni preprečil takega ravnanja drugih delavcev;
- če delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol - ZDR zahteva enako obravnavo delavcev glede na spol v vseh sferah dela, pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi;
- če delodajalec delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem - skupaj s šesto alinejo ta primer tvori spoštovanje in varstvo delavčevega dostojanstva pri delu ter njegove osebnosti in zasebnosti.
Obvestiti je treba tudi inšpektorja
Tako kot pri izredni odpovedi delodajalca tudi pri izredni odpovedi delavca obstoj v zakonu določenega razloga samega še ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavec mora v izredni odpovedi izkazati tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi.
Opozoriti pa je treba še na obveznost delavca, da delodajalca na nastalo kršitev pisno opomni in pisno obvesti tudi inšpektorja za delo. Delavec lahko tako veljavno odpove šele po poteku osmih dni od pisnega opozorila, in sicer če delodajalec svojih obveznosti ne izpolni. Če delodajalec po opozorilu odpravi očitane kršitve, odpovednega razloga kot takega ni več, to pa nujno vpliva vsaj na zgoraj opozorjeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Če se delodajalec na opomin delavca ne odzove, delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, to je od poteka osemdnevnega roka za odpravo nezakonitega stanja.
Glede na razloge, ki privedejo do izredne odpovedi, je delavec upravičen tako do odpravnine, do katere bi bil upravičen ob redni odpovedi iz poslovnih razlogov, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in tudi nadomestila plače za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje.
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Upam da vam bo kaj v pomoč!
Mirko
Pozdrav,
Sama sem decembra 2003 dala izredno odpoved delodajlcu zaradi 4 mesečne zamude osebnih dohodkov, vendar sem to reševala preko odvetnika, tako sem imela "krit hrbet", kar svetujem tudi vsem, ki bi se podali v izredno odpoved. Pri izredni odpovedi (razlog na strani delodajlca-npr. neizplačilo plač) ni odpovednega roka. Poglejte si nov Zakon o delovnih razmerjih, kjer vse piše (malo nejasnosti je glede datumov, zato priporočam odvetniško pomoč oz. pomoč odvetnika, ki je izkušen v delovnopravnih sporih.
lp in veliko sreče
Sama sem decembra 2003 dala izredno odpoved delodajlcu zaradi 4 mesečne zamude osebnih dohodkov, vendar sem to reševala preko odvetnika, tako sem imela "krit hrbet", kar svetujem tudi vsem, ki bi se podali v izredno odpoved. Pri izredni odpovedi (razlog na strani delodajlca-npr. neizplačilo plač) ni odpovednega roka. Poglejte si nov Zakon o delovnih razmerjih, kjer vse piše (malo nejasnosti je glede datumov, zato priporočam odvetniško pomoč oz. pomoč odvetnika, ki je izkušen v delovnopravnih sporih.
lp in veliko sreče
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Anica, kolegica je ravnala pravilno! Namreč zakon delavca napotuje, da mora pisno obvestiti tudi inšpektorja najprej o vzroku in šele po njegovem posredovanju lahko daste izredno odpoved.
PS.: Nekateri delodajalci še vedno zadržujejo delovne knjižice. To je brezpredmetno. Kajti delavec lahko pri naslednjem delodajalcu sklene delovno razmerje tudi brez nje. Ni v prekršku delavec, pač pa bivši delodajalec.
Mirko
PS.: Nekateri delodajalci še vedno zadržujejo delovne knjižice. To je brezpredmetno. Kajti delavec lahko pri naslednjem delodajalcu sklene delovno razmerje tudi brez nje. Ni v prekršku delavec, pač pa bivši delodajalec.
Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal elektrik</i>
<br />Anica, kolegica je ravnala pravilno! Namreč zakon delavca napotuje, da mora pisno obvestiti tudi inšpektorja najprej o vzroku in šele po njegovem posredovanju lahko daste izredno odpoved.
PS.: Nekateri delodajalci še vedno zadržujejo delovne knjižice. To je brezpredmetno. Kajti delavec lahko pri naslednjem delodajalcu sklene delovno razmerje tudi brez nje. Ni v prekršku delavec, pač pa bivši delodajalec.
Mirko
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Pozdrav,
Rada bi samo dodala, da v mojem primeru smo s sodelavkami, katere smo dale izredno odpoved (z pravno pomočjo)ravnale po zakonu ter obvestile inšpektorja ter se tudi prej pri inšpektorju za delo osebno zglasile za informacije, kateri pa je rekel, da naj mu pisno podamo (samo v vednost)obvestilo direktorju o kršitvah in da ne bo osebno preverjal kršitve v podjetju, kajti namreč je bil večkrat v tem podjetju. Tako da smo pisno opomnile direktorja ter inšpektorja za delo (kot piše v zakonu) ter nato je odvetnica( po 8 dnevnem roku) osebno prinesla v podjetje izredne odpovedi.
<br />Anica, kolegica je ravnala pravilno! Namreč zakon delavca napotuje, da mora pisno obvestiti tudi inšpektorja najprej o vzroku in šele po njegovem posredovanju lahko daste izredno odpoved.
PS.: Nekateri delodajalci še vedno zadržujejo delovne knjižice. To je brezpredmetno. Kajti delavec lahko pri naslednjem delodajalcu sklene delovno razmerje tudi brez nje. Ni v prekršku delavec, pač pa bivši delodajalec.
Mirko
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Pozdrav,
Rada bi samo dodala, da v mojem primeru smo s sodelavkami, katere smo dale izredno odpoved (z pravno pomočjo)ravnale po zakonu ter obvestile inšpektorja ter se tudi prej pri inšpektorju za delo osebno zglasile za informacije, kateri pa je rekel, da naj mu pisno podamo (samo v vednost)obvestilo direktorju o kršitvah in da ne bo osebno preverjal kršitve v podjetju, kajti namreč je bil večkrat v tem podjetju. Tako da smo pisno opomnile direktorja ter inšpektorja za delo (kot piše v zakonu) ter nato je odvetnica( po 8 dnevnem roku) osebno prinesla v podjetje izredne odpovedi.