Evo, pa smo dobili še ene evidence, ki jih je potrebno vodit.
Objavljeno
http://www.uradni-list.si/1/ulonline.js ... dhid=82183
Pa še kratek povzetek:
III. EVIDENCE, KI JIH VODIJO DELODAJALCI
12. člen
(evidence, ki jih vodijo delodajalci)
Delodajalci vodijo naslednje evidence v skladu s tem zakonom:
– evidenco o zaposlenih delavcih,
– evidenco o stroških dela,
– evidenco o izrabi delovnega časa,
– evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
13. člen
(evidenca o zaposlenih delavcih)
V evidenco o zaposlenih delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo:
a) podatki o delavcu:
– osebno ime,
– datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
– kraj rojstva,
– država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
– enotna matična številka občana,
– davčna številka,
– državljanstvo,
– naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
– naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
– izobrazba,
– ali je delavec invalid,
– kategorija invalidnosti,
– ali je delavec delno upokojen,
– ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
– ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,
– naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj);
b) podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci):
– vrsta delovnega dovoljenja,
– datum izdaje delovnega dovoljenja,
– datum izteka delovnega dovoljenja,
– številka delovnega dovoljenja,
– organ, ki je izdal delovno dovoljenje;
c) podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi:
– datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
– datum nastopa dela,
– vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,
– razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
– poklic, ki ga opravlja delavec,
– strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– število ur tedenskega rednega delovnega časa,
– razporeditev delovnega časa,
– kraj, kjer delavec opravlja delo,
– ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo;
č) podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi:
– datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,
– način prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
14. člen
(vodenje evidence o zaposlenih delavcih)
(1) Evidenca o zaposlenih delavcih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
(2) Delavec mora delodajalcu prijaviti spremembe osebnih podatkov iz točke a) prejšnjega člena v osmih dneh po nastanku spremembe.
(3) Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(4) Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o delavcu pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, arhivsko gradivo prevzame Arhiv Republike Slovenije.
15. člen
(posredovanje podatkov)
Delodajalec mora podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Podatke delodajalec sporoči ob prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih.
16. člen
(evidenca o stroških dela)
Delodajalec mesečno za vsakega delavca vpisuje v evidenco o stroških dela naslednje:
a) podatke o delavcu:
poleg podatkov iz točke a) 13. člena vpisuje še:
– številko transakcijskega računa, na katerega se izplačujejo plače in ostali prejemki;
b) podatke o plačah in nadomestilih plač, ki bremenijo delodajalca:
plača za tekoči mesec, izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
– bruto plača za delo s polnim delovnim časom,
– bruto plača za delo s krajšim delovnim časom od polnega,
– bruto izplačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo),
– bruto nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca;
zaostala izplačila in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi:
– bruto zaostala izplačila in nadomestila plač;
izredno izplačilo (izplačilo po drugih osnovah, ki ne predstavlja redne mesečne plače):
– bruto izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti,
– dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja;
neto plača (za mesec poročanja, za zaostala izplačila, nadomestila plač in za izredna izplačila):
– plača,
– zaostalo izplačilo,
– nadomestilo plače,
– izredno izplačilo;
c) podatke o drugih stroških dela:
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– regres za letni dopust,
– jubilejna nagrada,
– dodatna plačila, namenjena socialni varnosti delavcev,
– plačila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje,
– solidarnostna pomoč,
– odpravnina,
– stroški izobraževanja delavcev,
– davki na izplačane plače,
– ostali stroški dela;
č) podatke o zakonsko določenih prispevkih za socialno varnost za posameznega delavca:
prispevki v breme delodajalca:
– plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje,
– plačani prispevki za starševsko varstvo,
– plačani prispevki za zaposlovanje;
prispevki v breme zavarovanca:
– plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje,
– plačani prispevki za starševsko varstvo,
– plačani prispevki za zaposlovanje.
17. člen
(vodenje evidence o stroških dela)
(1) Evidenca o stroških dela se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
(2) Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o stroških dela, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(3) Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o stroških dela pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.
18. člen
(evidenca o izrabi delovnega časa)
Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:
– podatke o številu ur,
– skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
– opravljene ure v času nadurnega dela,
– neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
– neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
– neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
– število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.
19. člen
(vodenje evidence o izrabi delovnega časa)
(1) Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
(2) Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa.
(3) Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o izrabi delovnega časa pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.
20. člen
(evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu)
(1) Evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o stavkah:
a) podatke o delodajalcu:
– ime delodajalca,
– naslov delodajalca,
– matična številka delodajalca iz PRS,
– davčna številka delodajalca,
– šifra dejavnosti delodajalca po SKD,
– ime kolektivne pogodbe in šifra,
– število zaposlenih,
– šifra proračunskega porabnika;
b) podatke o organizatorju stavke:
– naziv organizatorja stavke;
c) podatke o stavki:
– število delodajalcev, pri katerih je stavka potekala sočasno,
– število delavcev, ki so neposredno sodelovali v stavki,
– število delavcev, ki so posredno sodelovali v stavki,
– razlogi za stavko,
– ali so bile pred začetkom stavke uporabljene druge oblike razreševanja delovnih sporov (pomirjanje, arbitraža),
– trajanje stavke,
– število izgubljenih delovnih dni,
– ocena stroškov, ki jih je zaradi stavke utrpel delodajalec,
– ocena rezultatov stavke.
(2) Evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o arbitražah delovnih sporov:
a) podatke o delodajalcu:
– ime delodajalca,
– naslov delodajalca,
– matična številka delodajalca iz PRS,
– davčna številka delodajalca,
– šifra dejavnosti delodajalca po SKD,
– ime kolektivne pogodbe in šifra,
– število zaposlenih,
– šifra proračunskega porabnika;
b) podatke o sindikalni organizaciji ali skupini delavcev ali delavcu, ki je stranka v delovnem sporu:
– ime sindikalne organizacije,
– naslov sindikalne organizacije,
– število delavcev, ki so stranke v delovnem sporu;
c) podatke o arbitražah delovnih sporov:
– vrsta delovnega spora,
– razlogi za delovni spor,
– ali je bil delovni spor rešen s pomočjo arbitraže.
21. člen
(posredovanje podatkov o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu)
(1) V sedmih dneh po koncu stavke ali arbitraže delovnega spora mora delodajalec, pri katerem je stavka ali arbitraža delovnega spora potekala, poslati podatke iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu Statističnemu uradu Republike Slovenije, ki zbira in obdeluje podatke o stavkah in arbitražah delovnih sporov na ravni države.
(2) Delodajalec pošlje podatke iz evidence o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za delo.
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti
Moderator: Mirko Zbačnik
Ne LOTICA, mislim, da moramo kar vsi, saj je v zakonu takšna definicija delodajalca:
– Delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
– Kot delodajalec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca. Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet) ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojega gospodarstva oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb.
Še enkrat sem brala zakon in nikjer nisem našla, da ne bi bilo treba tistim vodit, ki imajo več kot 20 zaposlenih, čeprav sem si to močno želela.
– Delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
– Kot delodajalec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca. Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet) ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojega gospodarstva oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb.
Še enkrat sem brala zakon in nikjer nisem našla, da ne bi bilo treba tistim vodit, ki imajo več kot 20 zaposlenih, čeprav sem si to močno želela.
Nisem prebrala najnovejšega predpisa 
, zanima me, komu bo potrebno vse to poročati in kolikokrat letno (piše le "pristojni organ")? Večino tega, kar je uvodoma zapisano, že precej let poročamo: nekaj ZZZS-ju, nekaj DURS-u, nekaj ZPIZ-U, nekaj Ajpes-u, precej tudi Statistiki,....a je še kakšen "pristojni organ", ki česa o nas ne ve?
, zanima me, komu bo potrebno vse to poročati in kolikokrat letno (piše le "pristojni organ")? Večino tega, kar je uvodoma zapisano, že precej let poročamo: nekaj ZZZS-ju, nekaj DURS-u, nekaj ZPIZ-U, nekaj Ajpes-u, precej tudi Statistiki,....a je še kakšen "pristojni organ", ki česa o nas ne ve?Kot sem malo prebrala bo potrebno ZZZS posredovati podatke iz evidence o zaposlenih delavcih v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vse ostale evidence pa bo potrebno voditi in jih imeti v podjetju trajno, saj bo za nadzor pristojna inšpekcija za delo, kazen pa je od 100.000 do 1.000.000,00 SIT. Če s.p. ali podjetje preneha s poslovanjem pa bo potrebno evidenco predati v Arhiv Slovenije.
ZZZS je potrebno že sedaj sporočiti v osmih dneh od sklenitve zaposlitve podatke o delavcu in že sedaj je potrebno vse podatke ki se tičejo zaposlenih hraniti trajno. Zato sem tudi rekla, da ne vidim nobene težave. Morda pa se nas bodo usmilili in nam ne bo treba podatkov poredovati na 5 različnih naslovov, ampak samo na enega. A ne bi bilo to super?