Pišem diplomsko nalogo o spremembah carinske tarife od vstopa v EU in kako se to pozna pri nas! Ker pa mi nekaj literature manjka bi vas prosil, če mi lahko kako pomagate. Zanimajo me predvsem; osnovni podatki o pomenu, funkcijah in značilnostih carinske tarife in podatke iz šifranta carinske tarife za nekaj primerov blagovnih skupin!
Upam, da sem se obrnil na pravi naslov in se Vam za čimprejšnjo pomoč že vnaprej zahvaljujem.
hvala
[?][?][?]
carinska tarifa
Moderator: Mirko Zbačnik
Kolikor vem se carinska tarifa po 01.05 v Sloveniji ni čisto nič spremenila...spremenili so se edino carisnki postopki. Prej nam DDV in trošarine obračunala carina (ECL) za uvoze iz EU, danes pa moramo to opraviti sami (pridobitev iz EU - poročati za intrastat).
Tarifa je bila pomembna za določite stopnje carine, danes pa je to kvečjemu za statistiko in podobno.
Več o temi carinske tarife/kombinirane nomenklature in uporabo v Sloveniji po 01.05 za blagovno menjavo z državami EU glej:
http://intrastat-surs.gov.si/
http://www.stat.si/intrastat.asp
Lp,
L.
Tarifa je bila pomembna za določite stopnje carine, danes pa je to kvečjemu za statistiko in podobno.
Več o temi carinske tarife/kombinirane nomenklature in uporabo v Sloveniji po 01.05 za blagovno menjavo z državami EU glej:
http://intrastat-surs.gov.si/
http://www.stat.si/intrastat.asp
Lp,
L.
Bo tole kaj pomagalo? Je sicer staro nekaj mesecev - za vodilo bo pa verjetno služilo.
<font size="1">14. 2 Carinska tarifa
Splošna carinska postavka velja za vse države, ki jim ne pripada znižanje carin. Vedno pa morajo imeti znižane carine osnovo v trgovinskih ali gospodarskih pogodbah, ki jih sklene država z drugo državo ali z ekonomsko skupnostjo (EU, CEFTA, ...)
Seznam carin v državi, ki je poimenovan kot – tarifa pa je za uporabo v praksi v priročnikih (le-ti pa temeljijo v Sloveniji na Zakonu o carinski tarifi, ki razlikuje splošno carinsko postavko in znižane carinske postavke).
Države članice EU in kandidatke za vstop, ki so se odločile za uporabo listine, niso obvezane uporabljati vseh določb dokumenta. Vsebina določenih polj je obvezna, druga pa so opcijska. Slovenija je oblikovno in vsebinsko sprejela obrazec ECL, način izpolnjevanja polj pa je prilagodila domačim potrebam. Osnovna listina je sestavljena iz osmih listov, za dvonamensko uporabo je poleg nje tudi petlistna ECL.
Carinska tarifa je seznam carin, ki so veljavne v državi. Carinska tarifa je cenik za plačevanje carin. V Sloveniji se po carinski tarifi določa višina uvoznih oziroma izvoznih dajatev. V ta namen je carinska tarifa sistematično urejen seznam blaga, ki vsebuje: tarifne oznake, tarifna imena in carinske stopnje.
Vlada v državi z letnimi uredbami določa ukrepe za izvajanje zunanjetrgovinske politike pri uvozu blaga na carinsko območje države in izvozu blaga s tega območja. Uredbe temeljijo na Zakonu o carinski tarifi (Ur. l. RS št. 66/2000), ki določa carinsko tarifo. Je pa tudi temeljni akt, na podlagi katerega se določa višina uvoznih oziroma izvoznih dajatev ter na sporazumih, ki jih je Republika Slovenija sklenila z mednarodnimi organizacijami (med njimi je zelo pomembna Svetovna trgovinska organizacija, ang. World Trade Organisation, WTO) in s posameznimi državami in ekonomskimi integracijami (med slednjimi je najpomembnejše vključevanje v EU).
Osnova za uvrstitev blaga v določeno tarifo sta v Sloveniji zakon o carinski tarifi in Odlok o razvrščanju blaga glede na oblike izvoza in uvoza. zakon o carinski tarifi pa temelji na nomenklaturi Mednarodnega sporazuma o harmoniziranem sistemu za označevanje in kodiranje blaga, v skladu s katerim vse države uporabljajo enotno carinsko nomenklaturo. Zakon o carinski tarifi ima XXI oddelkov in 97 poglavij. Poglavja od 1-24 zajemajo kmetijske in živilske proizvode, 25-97 pa industrijske izdelke.
Da se določi višina uvoznih dajatev, je treba poiskati številko oz. podštevilko carinske tarife zato, ker ta določa razvrstitev blaga s številko, za trgovinsko statistiko pa služijo dodatna mesta. Pravilnik o uporabi listin v carinskem postopku določa: obliko pisne carinske deklaracije ali enotne carinske listine, postopek njenega izpolnjevanja in uporabo v carinskih postopkih ter dopolnjevalne dokumente.
Carinska tarifa obsega:
· kombinirano nomenklaturo
· uvozne dajatve: carine (carinske stopnje) in posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov oz. živil;
· ukrepe preferencialne carinske obravnave;
· avtonomne ukrepe;
· druge, s predpisi določene carinske ukrepe, npr. protidumpinške carine, protisubvencijske dajatve;
· ugodnejšo carinsko obravnavo – znižanje stopenj za posamezno blago bodisi zaradi narave tj. lastnosti blaga ali namena končne porabe blaga. (39 polje n.pr. na carinski deklaraciji je povezava s tem. Carinska uprava R Slovenije uporablja štirimestno šifro na polju 39 ECL za relaizacijo določenih ugodnosti kot so: preferencialne carinske stopnje, carinski konteingent in carinske kvote).
V kombinirani nomenklaturi (KN) je blago označeno z osemmestno oznako.V harmoniziranem sistemu, ki temelji na mednarodnem sistemu je bilo blago označeno z šest mestno številko in oznako blaga. V kombinirani nomenklaturi je blago označeno z osem mestno oznako.
Primer razvrstitve za cilindrične ključavnice v kombinirani nomenklaturi - izvleček. Tarifa (8mest = 8301 40 11). Vir: www2.gov.si:8118/pls/tar/Tarifa$.StartUp
C- konvencionalna carinska stopnja, Z-znižana konvencionalna carinska stopnja, S-posebna uvozna dajatev
Tarifa Opis C Z S od do
8301 Žabice in ključavnice (na ključ, šifro ali električne) iz navadnih kovin; zapirala in okovje z zapirali, ki imajo vgrajene ključavnice, iz navadnih kovin; ključi katerega koli navedenih izdelkov iz navadnih kovin 01.01.03 31.12.03
8301 40 Druge ključavnice 01.01.03 31.12.03
8301 40 11 --- cilindrične 10 01.01.03 31.12.03
Kombinirana nomenklatura, ki se uporablja v Sloveniji, je usklajena s kombinirano nomenklaturo Evropske Skupnosti in je objavljena v Uredbi o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami; tarifni del zajema carinske stopnje ter posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil.
Carinske stopnje so dvoje vrst: pogodbene in konvencionalne.
Pogodbene stopnje – WTO carinske stopnje pomenijo gornjo raven stopenj, ki jih lahko uporablja država in so skladne z obveznostmi, ki jih je država sprejela v Okviru WTO. Pogoji trgovanja znotraj WTO so za članice enaki, razen dvostranskih ali drugih sporazumov, kar pomeni, da vsaka članica obravnava druge enako.Če pa članica spremeni pogoje trgovanja samo enemu partnerju, mora enake pogoje zagotoviti vsem drugim partnerjem zato, da vse članice delujejo pod klavzulo največjih ugodnosti. MFN (ang. Most favoured Nation, MFN) – ta klavzula pomeni, da posamezna država do drugih članic ne sme imeti ne posebnih ne drugačnih pogojev trgovanja.
WTO ima 140 članic, načelo MFN dopušča izjeme, vendar so pravila stroga. Princip ali načelo MFN zagotavlja, da vsaka članica postavlja enake pogoje trgovanja vsem svojim – nad 140 partnerjev.WTO carinske stopnje so informativne narave in so določene ad valorem, na osnovi vrednosti, navedene pa so v odstotku. Informativne narave so tudi uvozne dajatve.
Konvencionalne ali običajne carinske stopnje se uporabljajo pri uvozu blaga iz držav, ki so pogodbenice GATT, iz držav s katerimi je Slovenija sklenila pogodbo o uporabi klavzule največjih ugodnosti, pa tudi iz preostalih držav, razen če ni s predpisi drugače urejeno. Enotna carinska listina (Single Administrative Dokument) se je v carinskih postopkih v Sloveniji na podlagi smernic Evropske unije začela uporabljati leta 1992. Z uveljavitvijo sistema v letu 1996 se namesto številnih obrazcev uporablja za vse carinske postopke in ponovni izvoz s carinskega območja Republike Slovenij enotna listina.
Izjema od uporabe konvencionalne carinske stopnje je uporaba preferencialne carinske stopnje. Slovenija je sklenila vrsto sporazumov o prosti trgovini s posameznimi državami in s skupinami držav. Sporazumi preferencialno obravnavajo blago po poreklu iz držav, s katerimi so sporazumi sklenjeni. Preferencialna obravnava pomeni, da se znižajo običajne – konvencionalne stopnje in posebne dajatve. Preferencialna obravnava je lahko določena za neomejeno količino blaga, lahko pa je s kvotami tudi količnsko omejena. V Sloveniji to področje in sicer možnost odobritve preferencialne obravnave kot enostransko v korist manj razviith držav ureja posebna Uredba o določitvi preferencialnih carinskih stopenj za uvoz določenega blaga po poreklu iz držav v razvoju (Ur. l. RS, št. 4/01).
Avtonomne carinske stopnje in posebne dajatve, ki so predpisane o carinski tarifi pa lahko vlada za določeno blago zniža oziroma zanj predpiše, da je carinske stopnje prosto; to lahko stori za omejeno ali pa neomejeno obdobje. Če je znižanje neomejeno, to pomeni, da se blago določen čas uvaža po nižji carinski stopnji. Lahko pa je vezano na omejen obseg uvoza – gre za kontingent, n.pr. – in velja toliko časa, dokler ni konteingent izčrpan ali pa do izteka roka. Konec leta se pogodbe o avtonomnih ukrepih za naslednje leto obnavljajo .
Posebne dajatve so določene z uredbo o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačujejo posebne dajatve (Ur. l. RS, št. 106/01), ki se lahko predpišejo za izdelke poglavij 1-24.
Avtonomna carinska stopnja se lahko uporablja za države, kjer ne velja načelo MFN; to so t.i. države brez statusa MFN. Gre za avtonomni ukrep, kar pomeni, da gre za ukrep na osnovi carinske tarife, za katerega velja popolna ali delna ukinitev uvoznih dajatev; pogoje pa določa posebna uredba</font id="size1">
<font size="1">14. 2 Carinska tarifa
Splošna carinska postavka velja za vse države, ki jim ne pripada znižanje carin. Vedno pa morajo imeti znižane carine osnovo v trgovinskih ali gospodarskih pogodbah, ki jih sklene država z drugo državo ali z ekonomsko skupnostjo (EU, CEFTA, ...)
Seznam carin v državi, ki je poimenovan kot – tarifa pa je za uporabo v praksi v priročnikih (le-ti pa temeljijo v Sloveniji na Zakonu o carinski tarifi, ki razlikuje splošno carinsko postavko in znižane carinske postavke).
Države članice EU in kandidatke za vstop, ki so se odločile za uporabo listine, niso obvezane uporabljati vseh določb dokumenta. Vsebina določenih polj je obvezna, druga pa so opcijska. Slovenija je oblikovno in vsebinsko sprejela obrazec ECL, način izpolnjevanja polj pa je prilagodila domačim potrebam. Osnovna listina je sestavljena iz osmih listov, za dvonamensko uporabo je poleg nje tudi petlistna ECL.
Carinska tarifa je seznam carin, ki so veljavne v državi. Carinska tarifa je cenik za plačevanje carin. V Sloveniji se po carinski tarifi določa višina uvoznih oziroma izvoznih dajatev. V ta namen je carinska tarifa sistematično urejen seznam blaga, ki vsebuje: tarifne oznake, tarifna imena in carinske stopnje.
Vlada v državi z letnimi uredbami določa ukrepe za izvajanje zunanjetrgovinske politike pri uvozu blaga na carinsko območje države in izvozu blaga s tega območja. Uredbe temeljijo na Zakonu o carinski tarifi (Ur. l. RS št. 66/2000), ki določa carinsko tarifo. Je pa tudi temeljni akt, na podlagi katerega se določa višina uvoznih oziroma izvoznih dajatev ter na sporazumih, ki jih je Republika Slovenija sklenila z mednarodnimi organizacijami (med njimi je zelo pomembna Svetovna trgovinska organizacija, ang. World Trade Organisation, WTO) in s posameznimi državami in ekonomskimi integracijami (med slednjimi je najpomembnejše vključevanje v EU).
Osnova za uvrstitev blaga v določeno tarifo sta v Sloveniji zakon o carinski tarifi in Odlok o razvrščanju blaga glede na oblike izvoza in uvoza. zakon o carinski tarifi pa temelji na nomenklaturi Mednarodnega sporazuma o harmoniziranem sistemu za označevanje in kodiranje blaga, v skladu s katerim vse države uporabljajo enotno carinsko nomenklaturo. Zakon o carinski tarifi ima XXI oddelkov in 97 poglavij. Poglavja od 1-24 zajemajo kmetijske in živilske proizvode, 25-97 pa industrijske izdelke.
Da se določi višina uvoznih dajatev, je treba poiskati številko oz. podštevilko carinske tarife zato, ker ta določa razvrstitev blaga s številko, za trgovinsko statistiko pa služijo dodatna mesta. Pravilnik o uporabi listin v carinskem postopku določa: obliko pisne carinske deklaracije ali enotne carinske listine, postopek njenega izpolnjevanja in uporabo v carinskih postopkih ter dopolnjevalne dokumente.
Carinska tarifa obsega:
· kombinirano nomenklaturo
· uvozne dajatve: carine (carinske stopnje) in posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov oz. živil;
· ukrepe preferencialne carinske obravnave;
· avtonomne ukrepe;
· druge, s predpisi določene carinske ukrepe, npr. protidumpinške carine, protisubvencijske dajatve;
· ugodnejšo carinsko obravnavo – znižanje stopenj za posamezno blago bodisi zaradi narave tj. lastnosti blaga ali namena končne porabe blaga. (39 polje n.pr. na carinski deklaraciji je povezava s tem. Carinska uprava R Slovenije uporablja štirimestno šifro na polju 39 ECL za relaizacijo določenih ugodnosti kot so: preferencialne carinske stopnje, carinski konteingent in carinske kvote).
V kombinirani nomenklaturi (KN) je blago označeno z osemmestno oznako.V harmoniziranem sistemu, ki temelji na mednarodnem sistemu je bilo blago označeno z šest mestno številko in oznako blaga. V kombinirani nomenklaturi je blago označeno z osem mestno oznako.
Primer razvrstitve za cilindrične ključavnice v kombinirani nomenklaturi - izvleček. Tarifa (8mest = 8301 40 11). Vir: www2.gov.si:8118/pls/tar/Tarifa$.StartUp
C- konvencionalna carinska stopnja, Z-znižana konvencionalna carinska stopnja, S-posebna uvozna dajatev
Tarifa Opis C Z S od do
8301 Žabice in ključavnice (na ključ, šifro ali električne) iz navadnih kovin; zapirala in okovje z zapirali, ki imajo vgrajene ključavnice, iz navadnih kovin; ključi katerega koli navedenih izdelkov iz navadnih kovin 01.01.03 31.12.03
8301 40 Druge ključavnice 01.01.03 31.12.03
8301 40 11 --- cilindrične 10 01.01.03 31.12.03
Kombinirana nomenklatura, ki se uporablja v Sloveniji, je usklajena s kombinirano nomenklaturo Evropske Skupnosti in je objavljena v Uredbi o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami; tarifni del zajema carinske stopnje ter posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil.
Carinske stopnje so dvoje vrst: pogodbene in konvencionalne.
Pogodbene stopnje – WTO carinske stopnje pomenijo gornjo raven stopenj, ki jih lahko uporablja država in so skladne z obveznostmi, ki jih je država sprejela v Okviru WTO. Pogoji trgovanja znotraj WTO so za članice enaki, razen dvostranskih ali drugih sporazumov, kar pomeni, da vsaka članica obravnava druge enako.Če pa članica spremeni pogoje trgovanja samo enemu partnerju, mora enake pogoje zagotoviti vsem drugim partnerjem zato, da vse članice delujejo pod klavzulo največjih ugodnosti. MFN (ang. Most favoured Nation, MFN) – ta klavzula pomeni, da posamezna država do drugih članic ne sme imeti ne posebnih ne drugačnih pogojev trgovanja.
WTO ima 140 članic, načelo MFN dopušča izjeme, vendar so pravila stroga. Princip ali načelo MFN zagotavlja, da vsaka članica postavlja enake pogoje trgovanja vsem svojim – nad 140 partnerjev.WTO carinske stopnje so informativne narave in so določene ad valorem, na osnovi vrednosti, navedene pa so v odstotku. Informativne narave so tudi uvozne dajatve.
Konvencionalne ali običajne carinske stopnje se uporabljajo pri uvozu blaga iz držav, ki so pogodbenice GATT, iz držav s katerimi je Slovenija sklenila pogodbo o uporabi klavzule največjih ugodnosti, pa tudi iz preostalih držav, razen če ni s predpisi drugače urejeno. Enotna carinska listina (Single Administrative Dokument) se je v carinskih postopkih v Sloveniji na podlagi smernic Evropske unije začela uporabljati leta 1992. Z uveljavitvijo sistema v letu 1996 se namesto številnih obrazcev uporablja za vse carinske postopke in ponovni izvoz s carinskega območja Republike Slovenij enotna listina.
Izjema od uporabe konvencionalne carinske stopnje je uporaba preferencialne carinske stopnje. Slovenija je sklenila vrsto sporazumov o prosti trgovini s posameznimi državami in s skupinami držav. Sporazumi preferencialno obravnavajo blago po poreklu iz držav, s katerimi so sporazumi sklenjeni. Preferencialna obravnava pomeni, da se znižajo običajne – konvencionalne stopnje in posebne dajatve. Preferencialna obravnava je lahko določena za neomejeno količino blaga, lahko pa je s kvotami tudi količnsko omejena. V Sloveniji to področje in sicer možnost odobritve preferencialne obravnave kot enostransko v korist manj razviith držav ureja posebna Uredba o določitvi preferencialnih carinskih stopenj za uvoz določenega blaga po poreklu iz držav v razvoju (Ur. l. RS, št. 4/01).
Avtonomne carinske stopnje in posebne dajatve, ki so predpisane o carinski tarifi pa lahko vlada za določeno blago zniža oziroma zanj predpiše, da je carinske stopnje prosto; to lahko stori za omejeno ali pa neomejeno obdobje. Če je znižanje neomejeno, to pomeni, da se blago določen čas uvaža po nižji carinski stopnji. Lahko pa je vezano na omejen obseg uvoza – gre za kontingent, n.pr. – in velja toliko časa, dokler ni konteingent izčrpan ali pa do izteka roka. Konec leta se pogodbe o avtonomnih ukrepih za naslednje leto obnavljajo .
Posebne dajatve so določene z uredbo o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačujejo posebne dajatve (Ur. l. RS, št. 106/01), ki se lahko predpišejo za izdelke poglavij 1-24.
Avtonomna carinska stopnja se lahko uporablja za države, kjer ne velja načelo MFN; to so t.i. države brez statusa MFN. Gre za avtonomni ukrep, kar pomeni, da gre za ukrep na osnovi carinske tarife, za katerega velja popolna ali delna ukinitev uvoznih dajatev; pogoje pa določa posebna uredba</font id="size1">