Zaposlili smo novega delavca, ki je prinesel potrdilo, da je v prejšnjem podjetju do 13.7.2003 koristil 5 dni dopusta. V našem podjetju smo ga zaposlili 14.7.2003. Zanima me, ali mu pripada celoten dopust zmanjšan za 5 dni, ali samo sorazmeren del dopusta, in kako je z regresom, ki ga še ni prejel.
Imam pa še eno vprašanje glede kompenzacije v tujini. Ali se lahko poravnajo medsebojne terjatve in obveznosti s kompenzacijo- kako se to sprovede pri banki. Hvala lepa.
brigita
dopust
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Na to temo sem pred kratkim "pobral" tole (upam, da ni predolgo):
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Izraba letnega dopusta v primeru sklenitve delovnega razmerja pri novem delodajalcu
VPRAŠANJE: Ali je delavec na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca o številu neizrabljenih dni letnega dopusta upravičen do izrabe tega dela dopusta tudi pri novem delodajalcu.
MNENJE IDPF: Čeprav menimo, da zakonske določbe 31. člena ZTPDR, 58. člena ZDR v povezavi s 59. členom ZDR ne dajejo zadostne pravne podlage, da bi lahko trdili, da je zadnji delodajalec na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca o neizrabljenem letnem dopustu, dolžan omogočiti delavcu izrabo prenešenega letnega dopusta zunaj obsega iz 59. člena ZDR, pa je ne glede na to, vedno mogoč dogovor o prenosu letnega dopusta med delavcem in delodajalcema.
OBRAZLOŽITEV: Kako je z izrabo letnega dopusta v primeru, ko delavec sklene delovno razmerje z novim delodajalcem; ali mora zadnji delodajalec omogočiti tudi izrabo neizrabljenega letnega dopusta, vključno z neizrabljenim letnim dopustom za prejšnje koledarsko leto, ki bi ga sicer delavec v skladu z veljavno ureditvijo lahko izrabil pri prejšnjem delodajalcu vse do 30. junija, na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca, da delavec ni izrabil letnega dopusta v celotnem trajanju. Gre za vprašanje tako imenovanega kredita za dopust (the equivalent holiday credit) oziroma prenos neizrabljenega dela dopusta k novemu delodajalcu, ki ga kot poseben način izrabe dopusta v primeru prenehanja delovnega razmerja, omenja tudi Konvencija MOD št. 132. Konvencija v 11. členu določa, da ima delavec, ki je izpolnil pogoj minimalne dobe dela za pridobitev pravice do letnega dopusta, v primeru prenehanja delovnega razmerja pravico do plačanega dopusta sorazmerno z dolžino delovne dobe, za katero ni dobil takšnega dopusta, nadomestilo namesto plačanega dopusta ali ustrezen kredit za dopust.
In kako je to vprašanje urejeno v domači veljavni ureditvi? Ugotovimo lahko, da je bil institut "kredita za dopust", torej možnost prenosa neizrabljenega letnega dopusta k novemu delodajalcu uveljavljen že v prejšnjem sistemu asociativnih delovnih razmerij. Pogoj za prenos letnega dopusta je bilo potrdilo prejšnjega delodajalca o neizrabljenem letnem dopustu. V novem sistemu na pogodbi o zaposlitvi temelječih delovnih razmerij v okviru zasebnolastninskih družbenoekonomskih razmerij pa se zastavlja vprašanje pravne podlage takega prenosa bremena prejšnjega delodajalca na novega delodajalca. Menimo, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti poleg določbe tretjega odstavka 31. člena ZTPDR še določbo 59. člen ZDR, ki določa, da delavec izrabi letni dopust v organizaciji, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organizaciji, mu je organizacija, pri kateri mu je prenehalo delovno razmerje, dolžna zagotoviti najmanj sorazmerni del letnega dopusta, preostali del pa organizacija, kjer je delavec na novo sklenil delovno razmerje. To zakonsko določilo s stališča zadnjega delodajalca pomeni, da ta ni dolžan delavcu omogočiti izrabe letnega dopusta za tekoče koledarsko leto v daljšem trajanju kot mu gre glede na čas trajanja delovnega razmerja pri njem. Iz tega izhaja, da zadnji delodajalec tudi ni dolžan omogočiti delavcu neizrabljenega letnega dopusta za prejšnje koledarsko leto, v katerem sploh ni bil pri njem v delovnem razmerju. Prejšnji delodajalec bi moral delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta za preteklo koledarsko leto, kakor tudi sorazmerni del letnega dopusta za tekoče koledarsko leto do prenehanja delovnega razmerja, zato lahko delavec le od prejšnjega delodajalca zahteva bodisi izrabo neizrabljenega dela letnega dopusta, bodisi odškodnino zaradi neizrabe dopusta.
Čeprav menimo, da zakonske določbe 31. člena ZTPDR, 58. člena ZDR v povezavi s 59. členom ZDR ne dajejo zadostne pravne podlage, da bi lahko trdili, da je zadnji delodajalec na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca o neizrabljenem letnem dopustu, dolžan omogočiti delavcu izrabo prenešenega letnega dopusta zunaj obsega iz 59. člena ZDR, pa je ne glede na to, vedno mogoč dogovor o kreditu za dopust med delavcem in delodajalcema. V tem primeru bi bila pravna podlaga za prenos izrabe letnega dopusta k zadnjemu delodajalcu sklenjen dogovor. S takim dogovorom bi se uredilo vprašanje o možnosti izrabe neizrabljenega dela dopusta ter razdelitev bremena zaradi odsotnosti z dela ter nadomestila plače med obema delodajalcema. <hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Mnenja sem da je z regresom podobno. Vse zavisi v največji meri od dogovora med delodajalcema, a žal največkrat od dobre volje novega delodajalca.
LP, Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Izraba letnega dopusta v primeru sklenitve delovnega razmerja pri novem delodajalcu
VPRAŠANJE: Ali je delavec na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca o številu neizrabljenih dni letnega dopusta upravičen do izrabe tega dela dopusta tudi pri novem delodajalcu.
MNENJE IDPF: Čeprav menimo, da zakonske določbe 31. člena ZTPDR, 58. člena ZDR v povezavi s 59. členom ZDR ne dajejo zadostne pravne podlage, da bi lahko trdili, da je zadnji delodajalec na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca o neizrabljenem letnem dopustu, dolžan omogočiti delavcu izrabo prenešenega letnega dopusta zunaj obsega iz 59. člena ZDR, pa je ne glede na to, vedno mogoč dogovor o prenosu letnega dopusta med delavcem in delodajalcema.
OBRAZLOŽITEV: Kako je z izrabo letnega dopusta v primeru, ko delavec sklene delovno razmerje z novim delodajalcem; ali mora zadnji delodajalec omogočiti tudi izrabo neizrabljenega letnega dopusta, vključno z neizrabljenim letnim dopustom za prejšnje koledarsko leto, ki bi ga sicer delavec v skladu z veljavno ureditvijo lahko izrabil pri prejšnjem delodajalcu vse do 30. junija, na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca, da delavec ni izrabil letnega dopusta v celotnem trajanju. Gre za vprašanje tako imenovanega kredita za dopust (the equivalent holiday credit) oziroma prenos neizrabljenega dela dopusta k novemu delodajalcu, ki ga kot poseben način izrabe dopusta v primeru prenehanja delovnega razmerja, omenja tudi Konvencija MOD št. 132. Konvencija v 11. členu določa, da ima delavec, ki je izpolnil pogoj minimalne dobe dela za pridobitev pravice do letnega dopusta, v primeru prenehanja delovnega razmerja pravico do plačanega dopusta sorazmerno z dolžino delovne dobe, za katero ni dobil takšnega dopusta, nadomestilo namesto plačanega dopusta ali ustrezen kredit za dopust.
In kako je to vprašanje urejeno v domači veljavni ureditvi? Ugotovimo lahko, da je bil institut "kredita za dopust", torej možnost prenosa neizrabljenega letnega dopusta k novemu delodajalcu uveljavljen že v prejšnjem sistemu asociativnih delovnih razmerij. Pogoj za prenos letnega dopusta je bilo potrdilo prejšnjega delodajalca o neizrabljenem letnem dopustu. V novem sistemu na pogodbi o zaposlitvi temelječih delovnih razmerij v okviru zasebnolastninskih družbenoekonomskih razmerij pa se zastavlja vprašanje pravne podlage takega prenosa bremena prejšnjega delodajalca na novega delodajalca. Menimo, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti poleg določbe tretjega odstavka 31. člena ZTPDR še določbo 59. člen ZDR, ki določa, da delavec izrabi letni dopust v organizaciji, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organizaciji, mu je organizacija, pri kateri mu je prenehalo delovno razmerje, dolžna zagotoviti najmanj sorazmerni del letnega dopusta, preostali del pa organizacija, kjer je delavec na novo sklenil delovno razmerje. To zakonsko določilo s stališča zadnjega delodajalca pomeni, da ta ni dolžan delavcu omogočiti izrabe letnega dopusta za tekoče koledarsko leto v daljšem trajanju kot mu gre glede na čas trajanja delovnega razmerja pri njem. Iz tega izhaja, da zadnji delodajalec tudi ni dolžan omogočiti delavcu neizrabljenega letnega dopusta za prejšnje koledarsko leto, v katerem sploh ni bil pri njem v delovnem razmerju. Prejšnji delodajalec bi moral delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta za preteklo koledarsko leto, kakor tudi sorazmerni del letnega dopusta za tekoče koledarsko leto do prenehanja delovnega razmerja, zato lahko delavec le od prejšnjega delodajalca zahteva bodisi izrabo neizrabljenega dela letnega dopusta, bodisi odškodnino zaradi neizrabe dopusta.
Čeprav menimo, da zakonske določbe 31. člena ZTPDR, 58. člena ZDR v povezavi s 59. členom ZDR ne dajejo zadostne pravne podlage, da bi lahko trdili, da je zadnji delodajalec na podlagi potrdila prejšnjega delodajalca o neizrabljenem letnem dopustu, dolžan omogočiti delavcu izrabo prenešenega letnega dopusta zunaj obsega iz 59. člena ZDR, pa je ne glede na to, vedno mogoč dogovor o kreditu za dopust med delavcem in delodajalcema. V tem primeru bi bila pravna podlaga za prenos izrabe letnega dopusta k zadnjemu delodajalcu sklenjen dogovor. S takim dogovorom bi se uredilo vprašanje o možnosti izrabe neizrabljenega dela dopusta ter razdelitev bremena zaradi odsotnosti z dela ter nadomestila plače med obema delodajalcema. <hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Mnenja sem da je z regresom podobno. Vse zavisi v največji meri od dogovora med delodajalcema, a žal največkrat od dobre volje novega delodajalca.
LP, Mirko
Glede kompenzacij s tujino je tako:
Imela sem primer kompenzacije s Hrvaško.Pri nas ni nič posebnega, zadostuje samo podpisan predlog z obeh strani, ni treba nič preko Banke Slovenije (preverjeno na BS). V Hrvaški pa morajo pridobit dovoljenje njihove banke (čakajo kar nekaj dni) in morajo plačat neko takso. Če je to kakšen majhen znesek se verjetno bolj splača zadeve plačat. KAko je pa drugje pa ne vem.
Upam da sem kaj pomagala!
Imela sem primer kompenzacije s Hrvaško.Pri nas ni nič posebnega, zadostuje samo podpisan predlog z obeh strani, ni treba nič preko Banke Slovenije (preverjeno na BS). V Hrvaški pa morajo pridobit dovoljenje njihove banke (čakajo kar nekaj dni) in morajo plačat neko takso. Če je to kakšen majhen znesek se verjetno bolj splača zadeve plačat. KAko je pa drugje pa ne vem.
Upam da sem kaj pomagala!
