redna odpoved iz naslova nesposobnosti NUJNO!

[miz]

Najlepše hvala Elektrik!

Če pravilno razumem, se prispevki od odškodnine obračunajo s strani delodajalca. Delavka pa lahko ostane v teh petih mesecih doma, delovna doba pa ji normalno teče. Kaj pa zavarovanje in prijava na Zavodu za zaposlovanje. Kako pa je z dopustom? Delavka ima še skoraj ves dopust, saj je večino časa v tekočem času bila na bolniški.Ali ga lahko izkoristi preden da odpoved in je potem normalno upravičena do odškodnine v vrednosti petih povprečnih plač.

[jambolaja]

Dopust lahko koristi pred odpovedjo.

Po odpovedi ni več zavarovana, ji ne teče delovna doba?

Kako je s pravicami na zavodu je najbolje da njih vprašate.

[Mirko Zbačnik]

Potem naj koristi še ves dopust pred odpovedjo. Sicer ZDR dopušča tudi odškodnino za neizkoriščen dopust in mislim, da bi to prišlo prav v tem trenutku.

Po 166. členu je neveljaven vsak, tudi pisen sporazum o odškodnini namesto dopusta, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Vendar bi bilo dobro, da pred odpovedjo izkoristi še dopust. Vem, da je to za delodajalca dražja varianta, vendar bo delavka imela lep pomin na delovna letoa pri njem. Dober glas se hitro širi in to je pa tudi nekaj.

[miz]

Elektrik hvala za nasvet!

Če pride tebi ali komu drugemu še kaj na misel v zvezi z odrto temo naj čimprej napiše!

Hvala in lep dan vsem, ki ste odgovarjali na moje vprašanje!

[NEUBE1005]

Delodajalec ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan je delavcu izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih, višina odpravnine pa ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Zakon o dohodnini v 8.t.prvega odstavka 31.čl.določa, da se ta ista odpravnina ne všteva v davčno osnovo le do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če znesek presega določenega, se del ki presega neobdavčenega, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. V primeru, da se odpravnina izplača v skladu s 109.čl.Zak.o delovnih razmerjih ter Pravilnikom o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delov.razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini, od odpravnin za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, potrebno je obračunati in plačati prispevke za soc.varnost, medtem ko so odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja iz poslovnih razlogov obračuna in plačila oproščene.
Upam, da bo to pomagalo.

[miz]

NUOBLE tudi tebi hvala za odgovor!

Torej če nakratko povzamem; Od odpravnine in odškodnine plača prispevke za obdobje petih mesecev delodajalec in ne delavka.Priporočljivo je, da delavka izkoristi dopust predno ji delodajalec da odpoved-dogovor z delodajalcem. Delavka je upravičena do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje, šele po poteku petih mesecev(odpovedni rok).
Če pravilno razumem delavki po prejemu odškodnine ni potrebno delati
(odškodnina namesto odpovednega roka). Samo še to mi ni jasno ali je delavka v teh petih mesecih zavarovana, če prejme odškodnino in ali so potem na Zavodu kakšne težave; glede na to da gre za odpoved z naslova nesposobnosti

[vocis]

Glavni namen dogovora o odškodnini namesto odpovednega roka, ki pa mora biti obvezno v pisni obliki in z jasno opredelitvijo da gre za odškodnino za odpovedni rok, da nastopi prenehanje POZ takoj, se pravi še pred potekom odpovednega roka.
Dogovor o odškodnini namesto odpovednega roka ne spreminja pravne narave prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da se delavka po podpisu dogovora takoj zglasi na Zavodu.

Lp

[Stari]

V tem primeru gre za več kot očitno kršitev delovno pravne zakonodaje. Za delavko se zgodba lahko srečno konča le v primeru, če bo po prenehanju delovnega razmerja izpolnila pogoje za upokojitev. Če bo želela uveljavljati pravice na osnovi predpisov o nezaposlenosti in prejemati nadomestilo na zavodu za zaposlovanje, bo morala proti delodajalcu vložiti tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ( razlog nesposobnosti ). Če bo potem sodišče ugotovilo, da je v tem primeru šlo v resnici za sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je delavka na predlagane pogoje prekinitve pristala , ker so jo premamila denarna nadomestila, delavka seveda ne bo mogla prejemati nadomestila na zavodu in s tem se ji bo njena upokojitev še odmaknila. Ker nove zaposlitve pri drugem delodajalci verjetno ne bo dobila tako lahko, bo pač na upokojitev morala čakati, da izpolni starostni kriterij za upokojitev. Bo do takrat s tem denarjem lahko živela ???

[pamps]

Še enkrat sem prebrala vse prispevke te teme in vse bolj imam občutek, da tu ne gre ne za bolezen, ne za nesposobnost, temveč za nekaj drugega: vaša sorodnica ima očitno vsega dovolj in na vsak način želi ostati doma, delodajalec pa ji skuša ustreči. Če je njena bolezen res tako huda, da ne more opravljati prav nobenega dela, se to rešuje drugače. In vedno to ugotovijo za to usposobljeni. Če je medicinska stroka ugotovila, da temu ni tako, ima vaša sorodnica možnost pritožbe in dokazovanja nasprotnega. Iz lastnih izkušenj vem, da tudi duševno bolezen obravnavajo resno.
Z Zavodom za zaposlovanje nimam izkušenj; od primerov, ki jih poznam, jih je vsak po svoje reševal in vsak je imel malo drugačne pogoje. Vem pa, da Zavod ni čakalnica za upokojitev tistih, ki so se malo prej, kot jim po letih pripada, naveličali dela. Saj vas pravzaprav ne zanima Zavod kot inštitucija, ki pomaga pri iskanju zaposlitve, temveč inštitucija, od katere je moč iztržiti največ, kar se da in ko pridejo prava leta, se iz Zavoda za zaposlovanje presedla na drugi zavod-ZPIZ. In od članov foruma ste skušali le pridobiti informacije, kako speljati postopek, na kaj biti pozoren, da ne bo šlo narobe.

[miz]

Z vami Pamps pa se žal ne strinjam! Delavka ima 37 let delovne dobe, do pričetka te bolezni ni imela dneva boleznine. Na mnenje zdravniške komisije, se je delavka s pomočjo advokata pritožila, žal je naletela na " gluha ušesa" in je kljub vsemu dobila negativen odgovor. Gre za delavko, ki opravlja težko fizično delo. Do upokojitve z vsemi olajšavami ima še leto in 9 mesecev( če bi ji zdravje služilo, bi zdržala tudi ta - za nas "kratek čas").Vendar žal ne zdrži, na delo jo vozijo sorodniki, na delu se poškoduje, stvari ji padajo iz rok ...( posledica težkih pomirjeval). Ne vem kako lahko trdite, da poskuša izkoristiti situacijo in na Zavodu počakati na upokojitev. Ker poznam njo in njeno situacijo bi ji rad samo pomagal; če že ne drugače z vašimi gledanji na zakon in opozorili na kaj vse naj bo pozorna, da je na koncu vendarle ne bi " opeharili"!

Hvala in lep pozdrav!

[Mirko Zbačnik]

Kaj pa pravi njen(a) zdravnik(ca), a glede navedenega ne more biti v bolniškem staležu?

A ste že pogledali, koliko zavoda ji "pripada" (iz linka strani zavoda http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/knj ... ennad1.htm )?

5. Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila
Odvisno je od tega, koliko časa ste bili zavarovani za primer brezposelnosti in sicer:

* 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,
* 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
* 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
* 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
* 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
* 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.
Če upoštevamo, da ima še leto in 9 mesecev, da vračunamo dopust (kot pravite, ga še ni koristila), mogoče bi pa šlo....

Jaz na vašem mestu ne bi imel slabe vesti - verjetno bo morala, ko bo na zaovdu, ravno tako biti zaposlena z iskanjem službe. Pravila so se precej zaostrila.

[pamps]

Dobila sem pač tak občutek. Sama nimam prav veliko izkušenj z bolnimi, vsega skupaj smo reševali 5 primerov. Povsod so vse reševali delodajalci, po ustaljeni poti (bolniška, zdravljenje, pa spet bolniška, pa po veliko mukah upokojitev za dve uri dnevno, pa nato še več muk in upokojitev za 4 ure dnevno, vmes pa spet bolniške, veliko pisanja in dokazovanja in ogromno aktivnosti s strani delodajalca....), ki je resda malo daljša, a rešitve so bile vedno v prid delavcu.
Kakorkoli, mislim, da vam še nihče ni namignil, da bi morda preverili tudi Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Morda tam najdete ustrezno informacijo. Iskala sem čistopis tega zakona, a ga nisem našla.

V enem od prispevkov na podobno temo na internetu sem našla članek s sledečo vsebino:
»Omeniti je treba tudi določilo 19. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki določa, da delavec nima pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko mu delovno razmerje preneha zaradi ugotovitve, da nima znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katero je bil razporejen, ali če ni dosegal pričakovanih rezultatov dela in ni sprejel razporeditve na drugo delovno mesto. To pomeni, da v primeru, če mu delovno razmerje preneha zaradi tega, ker drugega delovnega mesta ni, lahko uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, če seveda izpolnjuje tudi ostale splošne in posebne pogoje, ki jih zahteva zadevni zakon za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila.«