Lotila sem se tele teme;
kaj je pravzaprav Davek od dobička pravnih oseb
Za izračun plačila akontacije pravnih oseb gre takole
Prihodki - Odhodki je Davčna osnova
pol Davčna osnova x 25% je višina predhodne akontacije
če je več kod 100.000 sit jo izračunaš kod mesečno akontacijo drugače trimesečno torej višina predhodne akontacije deljeno z št. mesecov
Sedaj me pa zanima sledeče najprej moramo plačati 25% davka od dohodkov konec leta pa če si firma izplača ta dobiček ki ga je naredila še 20% a imam prav al sem narobe razumela
Davek od dohodkov pravnih oseb je davek, ki se obračuna in plača od pozitivne davčne osnove - osnove za davek. Davčna osnova je praviloma razlika med davčnimi prihodki zmanjšanimi za davčne odhodke. To osnovo lahko podjetje zmanjša za davčne olajšave (za investiranje, zaposlovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, dotacije v višini 0,3% prihodkov itd.). Davek se tako izračuna od zmanjšane osnove po stopnji 25%. To predstavlja davčno obveznost, ki jo je potrebno poravnati v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna davčnemu organu.
Ker se podjetja "samoobdavčijo" (same izračunavajo obveznost davka) tudi na podlagi davčnega obračuna izračunajo višino akontacije za prihodnje davčno obdobje (naslednje leto). Način izračuna: letna davčna osnova iz obračuna davka X 25% : 12 = mesečna obveznost. Če ta ne presega 100.000, plačujemo akontacije trimesečno (do 10 v mesecu za pretekli mesec, oziroma do 10. v mesecu po ptreteku trimesečja).
Izplačilo dobička/udeležba na dobičku lastnikom družbe (družbenikom) je obdavčeno z 20% davka (davčnega odtegljaja). Davek je dokončen, kar pomeni, da ni vključen v letno napoved za dohodnino.
Malo daljša razlaga, ampak na koncu vidite, da si pravilno razlagate.
Lep pozdrav!
Davčni odhodki so praviloma enaki stroškom in odhodkom iz izkaza poslovnega izida (torej tudi stroški plač so davčni odhodek). Praviloma zato, ker: stroški reprezentance se priznajo kot odhodki le v višini 50%-ov stroškov iz poslovne bilance; prav tako stroški nadzornega sveta; odpisi terjatev iz poslovnih razlogov se ne priznajo kot davčni odhodki, če ni vzrok odpisa pravnomočna prisilna poravnava ali stečajni postopek itd.....
Stroške lahko poimenujete tudi odhodke v tistih podjetjih (zelo poenostavljeno), ki se ne ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov ali opravljanja storitev. V proizvodnih podjetjih se namreč del stroškov zadržuje v zalogah izdelkov in nedokončane proizvodnje, v odvisnosti od načina vrednotenja teh zalog. KO pa se zaloge prodajo se stroški, ki so zadržani v teh zalogah "spremenijo" v odhodke.
Ali dobiček izplačati ali ga izkazati kot nerazporejenega je odvisno od vsakega podjetja. Podjetje, ki potrebuje "likvidna sredstva" in tudi vir sredstev za razvoj podjetja, za nabave osnovnih sredstev, se bo odločalo, da ostane dobiček nerazporejen. Če pa je lastnik npr. zaposlen v podjetju in prejema "plačo", ki ni odraz njegovega statusa in dela, se odloča, da si bo na koncu leta dobiček izplačal. Kar se obremenitve tiče, pa je skupna obremenitev plače primerljiva z obremenitvijo izplačanega dobička (25 + 20). V primeru, da je vložek v podjetje, z vidika lastnika, le oblika naložbe (namesto v vrednostne papirje/delnice, vzajemne sklade) pa je izplačilo dobička (kot oblika dividende) enako obremenjeno (z 20%-).
LP
Hoj,
samo nadaljujem vprašanje, ki ga je nekdo že malo prej postavil.
Davek na dobiček pri s.p. je po dohodninski lestvici, in konkretno če ima s.p. 1.000.000 SIt dobička, je to 16%.
ALI PRI TEM UPOŠTEVATI splošno olajšavo v višini 564.000.
Pri obračunu davka za leto 2005 se NI SMELO upoštevati splošno olajšavo, saj to je bil tudi glavni problem, ker smo morali plačati več davka oz. dohodnine, potem pa se je pri odločbi ta splošna olajšava lahko upoštevala in se je znesek davka oz. dohodnine precej znižal.
Kako bo letos, pa še ne vem, jaz upam, da bodo to popravili.
Davek na dohodek iz dejavnosti se plačuje na podlagi Zakona o dohodnini, za kar se uporabi tudi lestvica iz zakona (do 1,327.300 je stopnja davka 16%).
Splošna olajšava je olajšava, ki se prizna davčnemu zavezancu-fizični osebi. Pri zaposlenih (in še nekaterih drugih) se le-ta upošteva ob vsakomesečnem obračunu plače, medtem ko pa se pri zasebnikih upošteva šele v letni dohodninski napovedi, kjer zasebnik prijavi vse obdavčljive dohodke (razen dohodka iz dejavnosti tudi morebitne druge dohodke) in uveljavlja olajšave: splošno olajšavo, olajšavo za različne namene, posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.
Če prepostavimo, da imate tudi kot fizična oseba le 1,000.000 obdavčljivih dohodkov, bi končna obveznost dohodnine bila (brez upoštevanja drugih olajšav):
1,000.000 - 604.330 = 395.670 X 16% = 63.307.
Ker pa ste plačali 160.000 davka iz dejavnosti, vam bo vrnjena dohodnina za razliko preveč obračunanega davka iz dejavnosti:
160.000 plačilo minus 63.307 je obveznost za dohodnino = vračilo 96.693.
LP
