Vem da je že bilo govora o KNJIGI SKLEPOV ZA S.P.
Zanima me od kdaj jo je treba imeti, kaj lahko vsebuje ali pa vsaj link, kje se to najde.
Hvala in lepo pozdravljeni.
Knjiga sklepov
Moderator: Mirko Zbačnik
Knjiga sklepov
Pozdravljeni.
Vem da je že bilo govora o KNJIGI SKLEPOV ZA S.P.
Zanima me od kdaj jo je treba imeti, kaj lahko vsebuje ali pa vsaj link, kje se to najde.
Hvala in lepo pozdravljeni.
Vem da je že bilo govora o KNJIGI SKLEPOV ZA S.P.
Zanima me od kdaj jo je treba imeti, kaj lahko vsebuje ali pa vsaj link, kje se to najde.
Hvala in lepo pozdravljeni.
Knjiga sklepov je en tak lep zvezek s trdimi platnicami, oštevilčenimi stranmi, kamor s.p. evidentira sklepe glede svoje dejavnosti. Knjiga sklepov je že kar nekaj let (od 2001 dalje), natančno ne vem. Sklepi so evidentirani v časovnem zaporedju in podpisani s strani podjenika. Npr. sklep o najemu posl. prostorov, delavnice, ki mu potem v praksi seveda sledi pogodba. Sklep o % uporabe avtomobila za privat oz. potrebe dejavnosti. Sklepi, ki se dotikajo zaposlenih. Včasih je Knjigo sklepov nastavil notar, sedaj pa ne vem kako je s tem.
LP
A
LP
A
Vsebina "knjige sklepov" se razlikuje, če je le-ta oblikovana pri enoosebni družbi ali pa se vpisovanje sklepov nanaša na podjetnika (s.p.).
Enoosebna družba: ustanovitelj vpisuje v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najpozneje do vpisa družbe v register, vse odločitve, ki so povezane z UPRAVLJANJEM DRUŽBE: sprejem letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida,uporabi bilančnega dobička, postavitvi prokurista in poslovnega pooblašćenca, preoblikovanju d.o.o. in vstopu novih družbenikov itd. ( 526. člen ZGD)
S.p. upošteva pri oblikovanju sklepov SRS 39.8., ki se nanaša na sprejemanju računovodskih usmeritev. Oblikovanje računovodskih usmeritev pomeni oblikovanje pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in s tem pri celotnem računovodenju. Računovodske usmeritve se torej nanašajo na izkazovanje - vrednotenje postavk tako v bilanci stanja kot v izkazu poslovenga izida. Ker SRS 39. povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pogosteje pojavljajo pri podjetnikih, za ostale poslovne dogodke pa napotuje na uporabo splošnih SRS, se bodo sklepi nanašali predvsem na tiste računovodske usmeritve, kjer je mogoča izbira med različnimi variantami. Oblika in vrsta sklepov oziroma področja na katera se nanašajo sprejete računovodske usmeritve, je odvisna predvsem o dejavnosti, ki jo opravlja podjetnik.
Sklepe o izbiri računovodske usmeritve lahko razdelimo na tiste, ki se nanašajo na posamezne postavke bilance stanja ali izkaza poslovnega izida in na splošne sklepe, ki se nanašajo na organizacijo računovodstva in vodenja poslovnih knjig.
Kaj naj vsebuje posamezen sklep (glej tudi SRS 39.
:
- zaporedno številko sklepa in zaporedno številko sklepa, ki spreminja prvotni sklep;
- vrsta računovodske usmeritve (splošni sklepi: 1; poslovne knjige: 2 itd);
- številko sklepa v okviru računovodske usmeritve (npr. označba računov. usmeritve 1, v okviru računovodske usmeritve pa številka sklepa, ki se nanaša na splošne sklepe: 1.1.)
- datum veljavnosti usmeritve (npr. 01.01.2003; 01.01.2005; 01.01.2006);
- datum prenehanja veljavnosti usmeritve (datum, ko se je posamezna usmeritev spremenila bodisi zaradi predpisov ali podjetnikove odločitve);
- računovodska usmeritev (tekst).
Nekaj primerov (s.p. ):- sklepe "vpisujemo" v poseben zvezek, kjer predhodno oštevilčimo strani ali jih zapisujemo v računalniško datoteko:
- 1. Splošni sklepi
- 1.1. Organizacija knjigovodstva/datum veljavnosti 01.01.2003
- zaporedna številka sklepa: 1
Knjigovodstvo je organizirano v okviru podjetja. Vodi ga podjetnik sam, ki tudi evidentira poslovne dogodke na podlagi knjigovodskih listin (prejetih, izdanih ali internih) in sestavlja računovodske izkaze. (Če ne vodi sam, navedemo naziv računovodskega servisa ali osebe, ki zanj vodi poslovne knjige).
-3. Knjigovodske listine
- 3.1. sestavljanje knjigovodskih listin/datum veljavnosti 001.01.2005
- številka sklepa: 30 (9) - v oklepaju pomeni številko prvotnega sklepa, ki ga spreminja ta sklep;
Računi za opravljanje storitev ali za prodajo proizvodov/trgovskega blaga se izdajajo računalniško, podatki potrebni za evidentiranje poslovnih dogodkov se avtomatsko prenesejo v analitično evidenco terjatev ter v glavno knjigo.
Osnova za razmejevanje stroškov kurjave, elektrike, vode je prejeti račun, ki glasi na fizično osebo. Stroški se razdelijo sorazmerno glede na delež poslovnega prostora v skupni uporabni površini stavbe. Za stroške, ki bremene podjetnika se sestavi lastna knjigovodska listina-interna temeljnica, h kateri se priloži tudi kopija izvirnega računa.
Interna temeljnica se sestavi tudi: za knjiženje stroškov amortizacije in popravkov napačnih knjiženj v poslovnih knjigah.
Pri sestavljanju knjigovodskih listin upoštevam SRS 39.21 in 39.22.
- 4. opredmetena osnovna sredstva
- 4.2. metoda obračuna amortizacije in stopnja amortizacije/datum veljavnosti 01.01.2006
- številka sklepa: 39 (31)
Amortizacija se obračuna po posamičnih osnovnih sredstvih z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun je nabavna vrednost osnovnega sredstva. Amortizacija se prične obračunavati prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo.
Amortizacija se obračunava z uporabo naslednjih stopenj:
oprema 20%; računalniška oprema 50%; računalniški programi nabavljeni ločeno od računalnika 10%; pisarniško pohištvo 20%; osebna vozila 12,5%.
To je le nekaj primerov sklepov, ki vam bodo v pomoč pri "kreiranju" lastnih računovodskih usmeritev.
Lep pozdrav!
Enoosebna družba: ustanovitelj vpisuje v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najpozneje do vpisa družbe v register, vse odločitve, ki so povezane z UPRAVLJANJEM DRUŽBE: sprejem letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida,uporabi bilančnega dobička, postavitvi prokurista in poslovnega pooblašćenca, preoblikovanju d.o.o. in vstopu novih družbenikov itd. ( 526. člen ZGD)
S.p. upošteva pri oblikovanju sklepov SRS 39.8., ki se nanaša na sprejemanju računovodskih usmeritev. Oblikovanje računovodskih usmeritev pomeni oblikovanje pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in s tem pri celotnem računovodenju. Računovodske usmeritve se torej nanašajo na izkazovanje - vrednotenje postavk tako v bilanci stanja kot v izkazu poslovenga izida. Ker SRS 39. povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pogosteje pojavljajo pri podjetnikih, za ostale poslovne dogodke pa napotuje na uporabo splošnih SRS, se bodo sklepi nanašali predvsem na tiste računovodske usmeritve, kjer je mogoča izbira med različnimi variantami. Oblika in vrsta sklepov oziroma področja na katera se nanašajo sprejete računovodske usmeritve, je odvisna predvsem o dejavnosti, ki jo opravlja podjetnik.
Sklepe o izbiri računovodske usmeritve lahko razdelimo na tiste, ki se nanašajo na posamezne postavke bilance stanja ali izkaza poslovnega izida in na splošne sklepe, ki se nanašajo na organizacijo računovodstva in vodenja poslovnih knjig.
Kaj naj vsebuje posamezen sklep (glej tudi SRS 39.
:- zaporedno številko sklepa in zaporedno številko sklepa, ki spreminja prvotni sklep;
- vrsta računovodske usmeritve (splošni sklepi: 1; poslovne knjige: 2 itd);
- številko sklepa v okviru računovodske usmeritve (npr. označba računov. usmeritve 1, v okviru računovodske usmeritve pa številka sklepa, ki se nanaša na splošne sklepe: 1.1.)
- datum veljavnosti usmeritve (npr. 01.01.2003; 01.01.2005; 01.01.2006);
- datum prenehanja veljavnosti usmeritve (datum, ko se je posamezna usmeritev spremenila bodisi zaradi predpisov ali podjetnikove odločitve);
- računovodska usmeritev (tekst).
Nekaj primerov (s.p. ):- sklepe "vpisujemo" v poseben zvezek, kjer predhodno oštevilčimo strani ali jih zapisujemo v računalniško datoteko:
- 1. Splošni sklepi
- 1.1. Organizacija knjigovodstva/datum veljavnosti 01.01.2003
- zaporedna številka sklepa: 1
Knjigovodstvo je organizirano v okviru podjetja. Vodi ga podjetnik sam, ki tudi evidentira poslovne dogodke na podlagi knjigovodskih listin (prejetih, izdanih ali internih) in sestavlja računovodske izkaze. (Če ne vodi sam, navedemo naziv računovodskega servisa ali osebe, ki zanj vodi poslovne knjige).
-3. Knjigovodske listine
- 3.1. sestavljanje knjigovodskih listin/datum veljavnosti 001.01.2005
- številka sklepa: 30 (9) - v oklepaju pomeni številko prvotnega sklepa, ki ga spreminja ta sklep;
Računi za opravljanje storitev ali za prodajo proizvodov/trgovskega blaga se izdajajo računalniško, podatki potrebni za evidentiranje poslovnih dogodkov se avtomatsko prenesejo v analitično evidenco terjatev ter v glavno knjigo.
Osnova za razmejevanje stroškov kurjave, elektrike, vode je prejeti račun, ki glasi na fizično osebo. Stroški se razdelijo sorazmerno glede na delež poslovnega prostora v skupni uporabni površini stavbe. Za stroške, ki bremene podjetnika se sestavi lastna knjigovodska listina-interna temeljnica, h kateri se priloži tudi kopija izvirnega računa.
Interna temeljnica se sestavi tudi: za knjiženje stroškov amortizacije in popravkov napačnih knjiženj v poslovnih knjigah.
Pri sestavljanju knjigovodskih listin upoštevam SRS 39.21 in 39.22.
- 4. opredmetena osnovna sredstva
- 4.2. metoda obračuna amortizacije in stopnja amortizacije/datum veljavnosti 01.01.2006
- številka sklepa: 39 (31)
Amortizacija se obračuna po posamičnih osnovnih sredstvih z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun je nabavna vrednost osnovnega sredstva. Amortizacija se prične obračunavati prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo.
Amortizacija se obračunava z uporabo naslednjih stopenj:
oprema 20%; računalniška oprema 50%; računalniški programi nabavljeni ločeno od računalnika 10%; pisarniško pohištvo 20%; osebna vozila 12,5%.
To je le nekaj primerov sklepov, ki vam bodo v pomoč pri "kreiranju" lastnih računovodskih usmeritev.
Lep pozdrav!
Slovan, najlepša hvala za trud, tole pa je bilo izčrpno. 
Vprašanje sem postavila zato, ker me je pri inšpekcijskem pregledu - samo potnih nalogov in reprezentance - inšpektorica vprašala, če ima zavezanec kakšno knjigo sklepov, ki bi bila v pomoč pri določitvi % reprezentance in potnih stroškov. Pa tudi pri vaši razlagi ničesar o tem, kar bi bilo povezano s potnimi stroški in reprezentanco nisem zasledila.
Gre pa za to, da je imel zavezanec pregled poslovnih knjig in mu je prvi inšpektor "vrgle ven" 50 % reprezentance in 50 % potnih stroškov, čeprav je zavezanec non stop na terenu.(to je bilo za leto 2001, ko so še bile dnevnice za vse enako). Ker se je zavezanec na odločbo oz. sklep inšpektorja pritožil, mu je kar enostavno "vrgel ven" še 45 %, tako, da je bilo v računovodskih izkazih le še 5 %, kar mu je precej zvišalo osnovo za dohodnino.
Zavezanec se je spet pritožil in mlini so mleli in mleli, zdaj pa je dobil iz drugostopenjske komisije, da je potreben ponoven pregled potnih stroškov in reprezentance za leto 2001, ker ni bilo obrazloženo, zakaj mu je prvi inšpektor drugič znižal stroške kar za 45 %.
Tako bo sedaj drugi davčni inšpektor pregledal reprezentanco in potne stroške.
Kaj ni potrebno knjige sklepov imeti od 1.1.2003 dalje, ali se motim?
Vprašanje sem postavila zato, ker me je pri inšpekcijskem pregledu - samo potnih nalogov in reprezentance - inšpektorica vprašala, če ima zavezanec kakšno knjigo sklepov, ki bi bila v pomoč pri določitvi % reprezentance in potnih stroškov. Pa tudi pri vaši razlagi ničesar o tem, kar bi bilo povezano s potnimi stroški in reprezentanco nisem zasledila.
Gre pa za to, da je imel zavezanec pregled poslovnih knjig in mu je prvi inšpektor "vrgle ven" 50 % reprezentance in 50 % potnih stroškov, čeprav je zavezanec non stop na terenu.(to je bilo za leto 2001, ko so še bile dnevnice za vse enako). Ker se je zavezanec na odločbo oz. sklep inšpektorja pritožil, mu je kar enostavno "vrgel ven" še 45 %, tako, da je bilo v računovodskih izkazih le še 5 %, kar mu je precej zvišalo osnovo za dohodnino.
Zavezanec se je spet pritožil in mlini so mleli in mleli, zdaj pa je dobil iz drugostopenjske komisije, da je potreben ponoven pregled potnih stroškov in reprezentance za leto 2001, ker ni bilo obrazloženo, zakaj mu je prvi inšpektor drugič znižal stroške kar za 45 %.
Tako bo sedaj drugi davčni inšpektor pregledal reprezentanco in potne stroške.
Kaj ni potrebno knjige sklepov imeti od 1.1.2003 dalje, ali se motim?
Roki!
V svojih primerih sem vam podala le nekatere izmed računovodskih usmeritev. S.p. sprejema tudi računovodske usmeritve, ki se nanašajo na prihodke in odhodke (obveznosti, pretoki med podjetjem in gospodinjstvom .....). Pri odhodkih pa je tudi področje nadomestil potnih stroškov, kjer se opredeli višina posameznih vrst stroškov (dnevnice, kilometrina, prevoz na delo in iz dela, kilometrina...), način izdajanja potnih nalogov in njihovo številčenje, rok za obračun potnih stroškov po zaključku službenega potovanja itd..
Računovodski standard 39, ki je veljal za podjetnike (01.01.2003) je vpeljal pojem sklepov za sprejete računovodske usmeritve. Osnovni predpis, ki ureja/je urejal davčno področje pa je še vedno Zakon o dohodnini.
Zakaj mu davčni organ ni priznal stroškov službenih potovanj bi moralo biti zapisano v odločbi. Verjamem, da mu bodo v ponovnem pregledu priznali upravičene stroške.
LP
V svojih primerih sem vam podala le nekatere izmed računovodskih usmeritev. S.p. sprejema tudi računovodske usmeritve, ki se nanašajo na prihodke in odhodke (obveznosti, pretoki med podjetjem in gospodinjstvom .....). Pri odhodkih pa je tudi področje nadomestil potnih stroškov, kjer se opredeli višina posameznih vrst stroškov (dnevnice, kilometrina, prevoz na delo in iz dela, kilometrina...), način izdajanja potnih nalogov in njihovo številčenje, rok za obračun potnih stroškov po zaključku službenega potovanja itd..
Računovodski standard 39, ki je veljal za podjetnike (01.01.2003) je vpeljal pojem sklepov za sprejete računovodske usmeritve. Osnovni predpis, ki ureja/je urejal davčno področje pa je še vedno Zakon o dohodnini.
Zakaj mu davčni organ ni priznal stroškov službenih potovanj bi moralo biti zapisano v odločbi. Verjamem, da mu bodo v ponovnem pregledu priznali upravičene stroške.
LP
Kar se tiče višine povračil stroškov, ki se priznavajo podjetniku kot odhodek, je sicer urejeno v 44. členu Zakona o dohodnini - delno priznani odhodki največ DO VIŠINE iz Uredbe.... Če se podjetnik odloči za maximalne zneske (ali tudi nižje) mora to nekje zapisati, čeravno za njega ne veljajo nobene kolektivne pogodbe, temveč le zakon o dohodnini. Ker pa se upoštevanje višine odhodkov (zapis: upoštevanje višine povračil v skladu z uredbo - ker vam tudi zakon to dopušča) smatra kot računovodska usmeritev, je tudi za opredelitev višine potreben sklep ali pa tudi ne. Zakaj?
SRS 39.51: Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih. Predpisi pa so: Zakon o dohodnini - 44. člen in s tem povezana Uredba o višini povračil stroškov .......
Vključitev tega področja v sklepe podjetnika pa tudi "nobenu ne škodi" (je pa zato dorečeno), zato le sprejmite in zapišite te sklepe.
LP
SRS 39.51: Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih. Predpisi pa so: Zakon o dohodnini - 44. člen in s tem povezana Uredba o višini povračil stroškov .......
Vključitev tega področja v sklepe podjetnika pa tudi "nobenu ne škodi" (je pa zato dorečeno), zato le sprejmite in zapišite te sklepe.
LP