Plačilo terjatev, za katere je bil oblikovan popravek

[Knjigovodja]

Da je treba oblikovati popravke vrednosti terjatev mi je jasno. Jasno mi je tudi, to niso davčno priznani odhodki. Tudi ob odpisu je treba imeti za "davčno priznavanje" sklep sodišča o stečaju ipd.

Zanima pa me sledeče. Oblikujem popravke 721 / 129. Zneski na 721 niso davčno priznani odhodki.

Potem pa čez tri ali štiri leta dobim tožbo in kupec plača. Prav. Knjižim 110 / 120 in 129 /769. Zdaj me pa zanima ali obstaja osnova, da to plačilo izločim iz prihodkov, ko se dela davčni obračun. Saj drugače bi davek plačali 2 x ? Žal, na davčni obračun se kaj dosti ne spoznam, bi pa rada poznala dejstva.

Hvala!

[Mirko Zbačnik]

Ti odhodki so davčno priznani, ko opravite vsa razumna dejanja za njihovo poplačilo. Ni pogoj, da imate sklep. Če ste prejeli plačilo, oblikujte prihodek (če ste prej odhodek), drugače odpravite popravek.

Pri tem gre le za to, da to niso davčno priznani odhodki v obdobju oblikovanja, pač pa, ko dejansko nastopijo razlogi.

[Knjigovodja]

O, hvala!

Ne vem, mogoče ne znam oblikovati vprašanja. Razumem, "da je potrebno povzeti vse mogoče, kot dober gospodar", v praksi to dostikrat pomeni, da hoče dacar sklep, dokaze o stečaju..... Gre npr. za manjše zneske, kjer se nima smisla tožariti. Nikoli ne bodo plačani in po standardih sem dolžna že zdaj oblikovati popravek, da prikazujem terjatve po pošteni vrednosti.

Recimo mu Tone. Tone kupi pri nas nekaj za 20.000,00 - se mudi, Toneta poznamo, bo plačal. Tone ne plača. Tone je gluh in zanj več ne obstajamo. Tone torej nikoli ne bo plačal. Oblikujemo torej popravek: 721/129. Knjižba na 721 ni davčno priznani odhodek. Mogoče bo to čez pet let, ko lahko terjatev po obligacijah odpišemo ali pa tudi ne. Ampak Tone se pa čez dve leti spomni, da spet nekaj kravavo od nas potrebuje. Tokrat smo pametnejši in rečemo: prav, plačaj kar si dolžan, pa še 100% avans. Tone robo krvavo potrebuje in vse plača. Plačilo pa se knjiži:

110/120 da zapremo terjatve
129/769 da odpravim popravek

In tale knjižba na 769 mene nekako mota okrog. Mi ni všeč. Kajti če bo to davčno obvezen prihodek, potem nima smisla oblikovati popravkov. Ali pa narobe knjižim odpravo popravka? Kako pa naj bi jo?

Imam terjatev, za katero smo sprožili tožbo in stvar se bo vlekla najbrž nekaj let. Zaradi standardov bi jo morala dati na popravke, ker je sporna, ampak mi se bomo bili do bridkega konca - poplačila. Neumno pa se mi zdi zdaj to dajati v odhodke, potem pa spet v prihodke. Saj odprava popravka je vedno prihodek. S tem, da odhodki nikoli ne bodo davčno priznani, ker smo tožbo dobili, prihodki pa 2 x : ob izdaji fakture in ob prejemu plačila (ker smo morali odpraviti popravek vrednosti, to pa lahko storim samo preko prihodkov)

A sem spet zakomplicirala? Saj iščem po literaturi, pa nič ne najdem ali pa ne zagledam. Ampak gotovo obstaja neka ustaljena praksa tukaj. Upam, da sem bila tokrat bolj razumljiva.

[Knjigovodja]

Sem našla odgovor v novem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (za leto 2007) in če koga zanima, pripenjam :

21. člen
(prevrednotenje in odpis terjatev)

(1) Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:
- zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali
- zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.

(2) Za terjatve po tem členu se štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, ki ne vključujejo aktivnih časovnih razmejitev.

(3) Odprava oslabitve iz prvega odstavka tega člena se upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se odhodki, nastali zaradi prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, ki se po računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega tečaja, priznajo kot odhodek v celoti.

(5) Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev, ki po prvem odstavku tega člena niso priznani kot odhodki, se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.

(6) Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

(7) Če so odhodki iz prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve davčno priznani na podlagi prvega odstavka tega člena, se davčna osnova ob odpisu terjatev poveča za davčno priznane odhodke iz prevrednotenja terjatev v preteklih davčnih obdobjih, če se odpis terjatev ne opravi pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.

Na podlagi 3. tč. 21. čl. se torej prihodki od predhodno oslabljenih terjatev, ki se niso vštevali v davčne odhodke, ne štejejo med davčne prihodke. Upam, da pravilno sklepam: če letos oslabim terjatev v breme davčno nepriznanih odhodkov in se ta terjatev drugo leto plača, potem se to plačilo izvzame iz davčnih prihodkov.

[Mirko Zbačnik]

Tako nekako. Če pa ste že obupali in jih upavičeno odpisali, je to pač prihodek.