pozdravljeni,
potrebujem svetovanje glede stroŠkov notarja. notar mi je zaračunal stroŠke ureditve pogodbe za nakup zemljiŠča na katerem bo nov objekt.
je to stroŠek ali investicija v teku?
ali lahko vso opremo od oken,vrat, centralne... posebej amortizirampo stopnji 20 % ali mora biti to vključeno v zgradbo in se amortizira le 5 %?
hvala za nasvet in pomoč.
lepdan :d darija
Velike črke so bile samodejno zamenjane z malimi.
StroŠek notarja in investicija v teku
Moderator: Mirko Zbačnik
Strošek notarja knjižite na konto investicije v izgradnji, prav tako vse kar boste na njej delali - okna,vrata,ometi,podi,pleskanje .....in ob končanju del in začetku uporabe knjižili na kotno nepremičnin. V letu 2007 se davčno priznana amortizacijska stopnja za zgradbe zniža, če se ne motim 2% letno, razen za naložbene nepremičnine ostane 5%.
Inštalacijo za centralno, radiatorje, peč, gorilec .... in vse kar je povezano z ogrevanjem pa bi mi knjižili na konto opredmetenih OS in vodili posebej - ne na zgradbi.
Inštalacijo za centralno, radiatorje, peč, gorilec .... in vse kar je povezano z ogrevanjem pa bi mi knjižili na konto opredmetenih OS in vodili posebej - ne na zgradbi.
Pozdravljeni!
Za lažjo presojo o tem, kaj je stavba/0bjekt in kaj oprema, poglejmo v Zakon o graditvi objektov, ki pravi: objekt je s tlemi povezavana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi instalacijami in tehnološkimi napravami. Iz tega lahko razberemo, da so deli o katerih sprašujete (okna, vrata, napeljava za ogrevanje vključno s pečjo . . ..), sestavni del zgradbe, saj brez njih stavba nima uporabne vrednosti, zato jih ne moremo pojmovati/razvrstiti med opremo.
Tudi pri opredelitvi, kaj je vzdrževanje objekta, ko presojamo pojem rednih pregledov z vidika upoštevanja SRS 1.16, nam je v pomoč Zakon o graditvi objektov. SRS 1.16 pravi: predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
Iz zakona o graditvi objektov:Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegovo uporabo, obsega pa: redna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževalna dela:
- redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so: prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno, s katerimi se ne spreminja zmogljivosti inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;
- investicijsko vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, instalacijskih in obrtniških del in izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, instalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge izboljšave.
Na razdelitev opredmetenih osnovnih sredstev na sestavne dele nas "napotuje" SRS 1.11, insicer: Če je nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev velika (nabavna vrednost stavbe je velika vrednost), se razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli: streha, instalacije (elektro, strojne, vodovodne ..), ogrevanje (peč za centralno ogrevanje, radiatorji), dvigala, stavbno pohištvo (okna, vrata) različne dobe koristnosti, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se obravnava vsak del posebej. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi SRS 1.7.: OOS se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi povezane z njimi in b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Ko bo gradnja končana, se iz končne gradbene situacije ugotovi nabavna vrednost delov, ki se amortizirajo, glede na svojo dobo koristnosti. Vaša investicija bo najbrž končana v letu 2007, ko bo glede davčno priznanih stopenj, veljal nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Le-ta v 33. členu določa naslednje stopnje amortizacije: gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami -3%; deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin - 6%.
Koliko boste določili krajšo dobo koristnosti in s tem višjo stopnjo amortizacije, bo razlika, ki presega davčno priznane stopnje, davčno nepriznan odhodek v tekočem obračunskem obdobju. Ker pa je priznan odhodek obračunana amortizacija v velikosti, ki izhaja iz davčno priznane stopnje, bo amortizacija določenega sestavnega dela za davčne namene, še po obdobju, ko sredstvo ne bo več imelo sedanje vrednosti v poslovni bilanci, zato oblikujemo terjatev za odloženi davek (začasna obdavčljiva razlika). Terjatev bomo zmanjševali v obdobjih, ko bomo v davčni obračun vključevali amortizacijo, ki presega davčno priznane stopnje v preteklosti.
Primer:
- sestavni del; stopnja amortizacije za poslovne namene: 10%
- stopnja amortizacije za davčne namene: 6%
- nabavna vrednost dela: 100.000 d.e.
- letna amortizacija za poslovne namene: 10.000 d.e.;
- davčno priznana letna amortizacija: 6.000 d.e.
- terjatev za odloženi davek: od 1. do 10. leta (leta 2007 je stopnja davka 23%)= 4.000 d.e. X 23% = 920 d.e.: 090/813, skupaj v 10 letih 9.200 d.e.);
- terjatev za odloženi davek od 11. do 16,667 leta: amortizacija za poslovne namene: 0 d.e.; amortizacija za davčne namene: 6.000; odloženi davek 813/090= 1.380 d.e. (1.380 letno X 6.667 let = 9.200 d.e.).
Moje mnenje je torej, da se omenjeni deli razvrstijo kot sestavni deli gradbenega objekta (stavbe) in ne kot oprema.
LP
Za lažjo presojo o tem, kaj je stavba/0bjekt in kaj oprema, poglejmo v Zakon o graditvi objektov, ki pravi: objekt je s tlemi povezavana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi instalacijami in tehnološkimi napravami. Iz tega lahko razberemo, da so deli o katerih sprašujete (okna, vrata, napeljava za ogrevanje vključno s pečjo . . ..), sestavni del zgradbe, saj brez njih stavba nima uporabne vrednosti, zato jih ne moremo pojmovati/razvrstiti med opremo.
Tudi pri opredelitvi, kaj je vzdrževanje objekta, ko presojamo pojem rednih pregledov z vidika upoštevanja SRS 1.16, nam je v pomoč Zakon o graditvi objektov. SRS 1.16 pravi: predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
Iz zakona o graditvi objektov:Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegovo uporabo, obsega pa: redna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževalna dela:
- redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so: prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno, s katerimi se ne spreminja zmogljivosti inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;
- investicijsko vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, instalacijskih in obrtniških del in izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, instalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge izboljšave.
Na razdelitev opredmetenih osnovnih sredstev na sestavne dele nas "napotuje" SRS 1.11, insicer: Če je nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev velika (nabavna vrednost stavbe je velika vrednost), se razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli: streha, instalacije (elektro, strojne, vodovodne ..), ogrevanje (peč za centralno ogrevanje, radiatorji), dvigala, stavbno pohištvo (okna, vrata) različne dobe koristnosti, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se obravnava vsak del posebej. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi SRS 1.7.: OOS se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi povezane z njimi in b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Ko bo gradnja končana, se iz končne gradbene situacije ugotovi nabavna vrednost delov, ki se amortizirajo, glede na svojo dobo koristnosti. Vaša investicija bo najbrž končana v letu 2007, ko bo glede davčno priznanih stopenj, veljal nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Le-ta v 33. členu določa naslednje stopnje amortizacije: gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami -3%; deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin - 6%.
Koliko boste določili krajšo dobo koristnosti in s tem višjo stopnjo amortizacije, bo razlika, ki presega davčno priznane stopnje, davčno nepriznan odhodek v tekočem obračunskem obdobju. Ker pa je priznan odhodek obračunana amortizacija v velikosti, ki izhaja iz davčno priznane stopnje, bo amortizacija določenega sestavnega dela za davčne namene, še po obdobju, ko sredstvo ne bo več imelo sedanje vrednosti v poslovni bilanci, zato oblikujemo terjatev za odloženi davek (začasna obdavčljiva razlika). Terjatev bomo zmanjševali v obdobjih, ko bomo v davčni obračun vključevali amortizacijo, ki presega davčno priznane stopnje v preteklosti.
Primer:
- sestavni del; stopnja amortizacije za poslovne namene: 10%
- stopnja amortizacije za davčne namene: 6%
- nabavna vrednost dela: 100.000 d.e.
- letna amortizacija za poslovne namene: 10.000 d.e.;
- davčno priznana letna amortizacija: 6.000 d.e.
- terjatev za odloženi davek: od 1. do 10. leta (leta 2007 je stopnja davka 23%)= 4.000 d.e. X 23% = 920 d.e.: 090/813, skupaj v 10 letih 9.200 d.e.);
- terjatev za odloženi davek od 11. do 16,667 leta: amortizacija za poslovne namene: 0 d.e.; amortizacija za davčne namene: 6.000; odloženi davek 813/090= 1.380 d.e. (1.380 letno X 6.667 let = 9.200 d.e.).
Moje mnenje je torej, da se omenjeni deli razvrstijo kot sestavni deli gradbenega objekta (stavbe) in ne kot oprema.
LP
-tudi pri nas se bo v letu 2007 končala velika investicija, pa bi rada še vaše mnenje glede delitve na posamezne skolpe. Naš predlog je:
-oprema kot oprema, strojne instalacije-gradbeni del,elektro instalacije-gradbeni del, stavbna oprema- kot oprema, hala-temelji, hala.
Hvala in lep dan.
-pa mnenje glede stopnje amortizacije.
-oprema kot oprema, strojne instalacije-gradbeni del,elektro instalacije-gradbeni del, stavbna oprema- kot oprema, hala-temelji, hala.
Hvala in lep dan.
-pa mnenje glede stopnje amortizacije.
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Verjetno razmišljate na možnosti, ki jo ponuja SRS 1.11, lahko zgradbo razdelite na dele z različno dobo koristnosti. A če prav razumem. A davčno priznana je amortizacija, ki v povprečju ne presega davčno priznane?
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Razporeditev velike nabavne vrednosti na sestavne dele, je obvezna po SRS 2006. Menim, da so vse instalacije (strojne, elektro), kot stavbno pohištvo (okna, vrata) sestavni del zgradbe, zato jih ne morete razvrstiti kot opremo. So sestavni deli zgradbe, ki se amortizirajo po stopnji 6%, zgolj zgradba (rekla bi zidovi) pa se amortizirajo po stopnji 3% (davčno priznane stopnje).
LP
LP
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Ga. Slovan, sicer se strinjam z vami. A glede na življensko dobi bi bilo smiselno mogoče uporabiti za inštalacije tudi višjo amortizacijsko stopnjo. Le pri davčnem obračunu bi bilo potem potrebno povečati davčno osnovo za amortizacijo nad davčno priznano stopnjo za celoten objekt. A ste že razmišljali v to smer?
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Mirko, to sem opisala v gornjem/daljšem razmišljanju, kjer sem celo s primerom ponazorila, kako višja stopnja amortizacije za poslovne namene, vpliva na prikazovanje odloženih davkov.
Moje stališče ni v tem, da se za poslovne namene ne "sme" uporabljati višja stopnja amortizacije, ki izhaja iz dobe koristnosti določenega dela sredstva, temveč v tem, da te sestavne dele ne moremo razvrstiti med opremo. Ker so deli sestavni deli stavbe, jih tudi v knjigovodskih razvidih prikazujemo kot zgradbo (02) in kot opremo (04).
LP
Moje stališče ni v tem, da se za poslovne namene ne "sme" uporabljati višja stopnja amortizacije, ki izhaja iz dobe koristnosti določenega dela sredstva, temveč v tem, da te sestavne dele ne moremo razvrstiti med opremo. Ker so deli sestavni deli stavbe, jih tudi v knjigovodskih razvidih prikazujemo kot zgradbo (02) in kot opremo (04).
LP
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Pozdravljen!
Obračunate amortizacijo ločeno za zgradbo in ločeno za sestavni del zgradbe. Kolikor upoštevate le davčno priznane stopnje ni razlik, ko pa uporabite za sestavni del stopnjo, ki izhaja iz predpostavljene dobe koristnosti dela in je ta seveda višja od davčno priznane stopnje, pa nastane razlika, ki ni davčno priznana. V gornjem primeru sem prikazala, na kakšen način se te razlike nato upoštevajo v naslednjih davčnih obračunih.:
- zgradba skupaj 100.000 d.e.
- sestavni deli zgradbe: 10.000 d.e. (letna stopnja 10%
- zgradba (osnova za amortizacijo) - 90.000 d.e. ( letna stopnja 3%)
Obračunana amortizacija: stavba 2.700 d.e. (90.000 x 3%); sestavni del 1.000 d.e. (10.000 X 10%) = 3.700 d.e.
Davčno priznana: od stavbe 2.700 d.e., od sestavnega dela 600 d.e. (1.000 X 6%) = 3.300 d.e.
Davčno nepriznana= 400 d.e. : če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bi obračunan v skladu . ..., se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka tega člena obračuna do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve . ..(delni izpis 2. odstavka 33. člena Zakona o davku od odhodkov pravnih oseb, veljaven od 01.01.2007 dalje). Ker bo priznana v naslednjih davčnih obdobjih oblikujemo tudi terjatev za odloženi davek.
LP
Obračunate amortizacijo ločeno za zgradbo in ločeno za sestavni del zgradbe. Kolikor upoštevate le davčno priznane stopnje ni razlik, ko pa uporabite za sestavni del stopnjo, ki izhaja iz predpostavljene dobe koristnosti dela in je ta seveda višja od davčno priznane stopnje, pa nastane razlika, ki ni davčno priznana. V gornjem primeru sem prikazala, na kakšen način se te razlike nato upoštevajo v naslednjih davčnih obračunih.:
- zgradba skupaj 100.000 d.e.
- sestavni deli zgradbe: 10.000 d.e. (letna stopnja 10%
- zgradba (osnova za amortizacijo) - 90.000 d.e. ( letna stopnja 3%)
Obračunana amortizacija: stavba 2.700 d.e. (90.000 x 3%); sestavni del 1.000 d.e. (10.000 X 10%) = 3.700 d.e.
Davčno priznana: od stavbe 2.700 d.e., od sestavnega dela 600 d.e. (1.000 X 6%) = 3.300 d.e.
Davčno nepriznana= 400 d.e. : če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bi obračunan v skladu . ..., se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka tega člena obračuna do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve . ..(delni izpis 2. odstavka 33. člena Zakona o davku od odhodkov pravnih oseb, veljaven od 01.01.2007 dalje). Ker bo priznana v naslednjih davčnih obdobjih oblikujemo tudi terjatev za odloženi davek.
LP
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt: