Veliko je bilo napisanega o pridobitni in nepridobitni dejavnosti. Problem pa se pojavi, če je pridobitna dejavnost večinska. V društvu predstavlja pridobitna dejavnost 80% vsega prometa. Pridobitna dejavnost pa izhaja izključno iz dejavnosti s katero s ukvarja društvo. Ali se mora zaradi tega društvo preoblikovati v d.o.o.?
Primer: društvo ima 10 članov, ki letno plačajo 10 eur članarine. Društvo organizira seminar in kotizacija je 80 eur. Seminarja se udeleži 20 ljudi. Torej s članarino smo ustvarili 100 eur (nepridobitna dejavnost), s seminarjem pa 1600 eur (pridobitna dejavnost). Ali to pomeni, da se mora društvo preoblikovati v d.o.o., čeprav bo sredstva od seminarja porabilo za delovanje društva???
Hvala za odgovor, NINA.
Društvo ali d.o.o.?
Moderator: Mirko Zbačnik
Zakon o društvih opredeli pridobitno dejavnost v 25. členu tako:
(pridobitna dejavnost)
(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.
(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
Iz tega sledi, da kolikor izpolnjujete pogoje iz tega zakona, pa tudi iz morebitnih drugih zakonov, ki se nanašajo na vrsto dejavnosti, ki jo opravljate v društvu, potem ni ovire za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Če ugotavljate delež opravljanja dejavnosti, ki odpade na pridobitno oziroma nepridobitno dejavnostjo zgolj skozi ustvarjene prihodke, pri deležu 80% prav gotovo ne moremo govoriti, da je to dopolnilna dejavnost. Na to se navezuje tudi 2. člen zakona o društvih:
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
Zopet nam manjka pojem, kaj je izključna dejavnost (100% ali tudi 80%). Poglejte še kaj piše v vašem aktu, na kakšen način ugotavljate delež posamezne dejavnosti. In absurd je lahko: da zaradi majhnosti društva, ki vso leto opravlja zgolj nepridobitno dejavnost, ki je financirana s članarinami, enkrat na leto organizira plačljiv seminar tudi za ostale "zemljane" in ker le-ti plačajo ekonomsko ceno, je delež te pridobitne dejavnosti seveda takoj prevladujoč (igra številk oziroma matematika, ki nima nič skupnega z realnim življenjem). Kar pomeni, da bomo pač izbrali realnejši kriterij določanja vrste dejavnosti, ki je skupen obema vrstama dejavnosti (npr. porabljene ure za eno dejavnost ali drugo, v finančnem načrtu "iskanje virov" za samofinanciranje nepridobitne dejavnosti društva - za potreben obseg stroškov nepridobitne dejavnosti je vir financiranja: članarina, dotacije, donacije in .... lastni prihodki pridobitne dejavnosti: dotacij ne morete dobiti, donacije ne boste dobili, ker je opravljanje vaše dejavnosti nezanimivo za donatorje itd......možnosti je veliko).
Ker pa opravljate obe vrsti dejavnosti, boste za tisti del dejavnosti, ki je pridobitna, upoštevali še Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in od tega dela plačali tudi davek od dohodkov.
To je moje razmišljanje, sicer pa počakajte na izvedbeni predpis k Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb (za en seminar na leto vendar ne boste organizirali d.o.o. ??):
9. člen
(oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen
za opravljanje nepridobitne dejavnosti)
(1) Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:
1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in
2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba, javni zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača davka po drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje opredeli pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.
LP
(pridobitna dejavnost)
(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.
(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
Iz tega sledi, da kolikor izpolnjujete pogoje iz tega zakona, pa tudi iz morebitnih drugih zakonov, ki se nanašajo na vrsto dejavnosti, ki jo opravljate v društvu, potem ni ovire za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Če ugotavljate delež opravljanja dejavnosti, ki odpade na pridobitno oziroma nepridobitno dejavnostjo zgolj skozi ustvarjene prihodke, pri deležu 80% prav gotovo ne moremo govoriti, da je to dopolnilna dejavnost. Na to se navezuje tudi 2. člen zakona o društvih:
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
Zopet nam manjka pojem, kaj je izključna dejavnost (100% ali tudi 80%). Poglejte še kaj piše v vašem aktu, na kakšen način ugotavljate delež posamezne dejavnosti. In absurd je lahko: da zaradi majhnosti društva, ki vso leto opravlja zgolj nepridobitno dejavnost, ki je financirana s članarinami, enkrat na leto organizira plačljiv seminar tudi za ostale "zemljane" in ker le-ti plačajo ekonomsko ceno, je delež te pridobitne dejavnosti seveda takoj prevladujoč (igra številk oziroma matematika, ki nima nič skupnega z realnim življenjem). Kar pomeni, da bomo pač izbrali realnejši kriterij določanja vrste dejavnosti, ki je skupen obema vrstama dejavnosti (npr. porabljene ure za eno dejavnost ali drugo, v finančnem načrtu "iskanje virov" za samofinanciranje nepridobitne dejavnosti društva - za potreben obseg stroškov nepridobitne dejavnosti je vir financiranja: članarina, dotacije, donacije in .... lastni prihodki pridobitne dejavnosti: dotacij ne morete dobiti, donacije ne boste dobili, ker je opravljanje vaše dejavnosti nezanimivo za donatorje itd......možnosti je veliko).
Ker pa opravljate obe vrsti dejavnosti, boste za tisti del dejavnosti, ki je pridobitna, upoštevali še Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in od tega dela plačali tudi davek od dohodkov.
To je moje razmišljanje, sicer pa počakajte na izvedbeni predpis k Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb (za en seminar na leto vendar ne boste organizirali d.o.o. ??):
9. člen
(oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen
za opravljanje nepridobitne dejavnosti)
(1) Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:
1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in
2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba, javni zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača davka po drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje opredeli pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.
LP
Ful hvala za vaš izčrpen odgovor. Za manjša društva mi je sedaj bolj jasno. Kaj pa za večje sruštvo, ki že več let posluje s pretežno pridobitno dejavnostjo. Kaj storiti?
Po Zakonu o društvih obstaja sodna prepoved, ki omogoča da sodišče društvo, ki ustvarja pretežno pridobitno dejavnost enostavno zapre. Ali je to res?
LP NINA
Po Zakonu o društvih obstaja sodna prepoved, ki omogoča da sodišče društvo, ki ustvarja pretežno pridobitno dejavnost enostavno zapre. Ali je to res?
LP NINA
Da, res je. Lahko mu s sodno odločbo prepove delovati. Poglejte si člene:
3. člen
(omejitve)
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
41. člen
(prepoved delovanja društva)
(1) Društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, se delovanje s sodno odločbo prepove.
(2) Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva.
(3) Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva.
(4) Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.
Če je izključna dejavnost društva pridobitna dejavnost, se bo morala statusno preoblikovati (v d.o.o., d.n.o.), saj je to v nasprotju z 2. odstavkom 3. člena.
LP
3. člen
(omejitve)
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.
41. člen
(prepoved delovanja društva)
(1) Društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, se delovanje s sodno odločbo prepove.
(2) Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva.
(3) Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva.
(4) Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.
Če je izključna dejavnost društva pridobitna dejavnost, se bo morala statusno preoblikovati (v d.o.o., d.n.o.), saj je to v nasprotju z 2. odstavkom 3. člena.
LP